Kultura

V večnost je odšla Tatjana Kralj

V večnost je odšla Tatjana Kralj

Smrt v umetniških vrstah

V petek, 17. novembra 2018, je na svojem domu v Ljubljani za vedno zatisnila oči sopranistka Tatjana Kralj. S svojim nenadnim odhodom je pustila veliko praznino in globoko žalost v vseh, ki smo jo poznali in cenili njeno plemenito osebnost. Rodila se je v Ljubljani leta 1932 v umetniški družini: oče Tone Kralj se je zapisal predvsem v zavest primorskih Slovencev, saj je tu deloval v najtemnejših časih fašističnega raznarodovalnega nasilja, mati Mara Jeraj, slikarka, keramičarka in oblikovalka lutk, je izhajala iz glasbene in pesniške družine Jerajevih. Gospa Tatjana je odraščala v razburkanih časih, doživljala zapletena dogajanja med drugo svetovno vojno in po njej. V starem očetu, violinistu, koncertnem mojstru dunajske dvorne opere in filharmoničnega orkestra, Karlu Jeraju je našla prisrčnega mentorja, tako da je po študiju gradbene tehnike in glasbe v Ljubljani nadaljevala glasbeno izpopolnjevanje na Dunaju. Tu so takoj opazili njen prodorni dramski sopran, ki ji je odprl vrata na mednarodna tekmovanja in delo v tujih opernih hišah. Začela je v Sarajevu z vlogo Violette v Verdijevi Traviati, nadaljevala v St. Gallenu v Švici, kjer je izvajala dela Offenbacha, Beethovna in Mozarta, štiri leta nastopala v Wuppertalu v Nemčiji v delih Wagnerja, Mozarta, Verdija, Čajkovskega, Offenbacha in drugih. Njene nastope je občinstvo sprejemalo z ovacijami, slavni dirigenti so jo vabili k sodelovanju. Leta 1972 pa se je kljub laskavi ponudbi za delo v Berlinu tudi zaradi svojih hčerk vrnila v Ljubljano. V ljubljanski operni hiši je doživela marsikatero grenko izkušnjo po latinskem reku ‘nemo propheta in patria’. Vendar so ji tudi iz teh let ostali nekateri lepi spomini. Po upokojitvi se je Tatjana Kralj začela posvečati predvsem ohranjanju spomina na svoje pomembne sorodnike. Seveda je na prvo mesto postavila dela očeta Toneta Kralja, predvsem njegove cerkvene stenske poslikave, ki jih je zob časa že močno načel. V ta namen je ustanovila in vodila Fundacijo Toneta Kralja za zbiranje sredstev v restavratorske namene. Posebno se je zavzemala za poslikave v cerkvah na Premu in v Avbru, ki sodijo, posebno prva, v slikarjevo najzgodnejše ekspresionistično obdobje. Zbirala je podatke o očetovih delih in bila neizmerno hvaležna za vsako novo spoznanje, vsak arhivski drobec. Po njeni zaslugi je pred kakim letom izšel tudi izbor pesniških del njene stare matere Vide Jeraj (Franice Vovk). Z veliko zavzetostjo je zbirala in ohranjala dela skladatelja Lucijana Marije Škerjanca (soproga njene tete violončelistke Oli Jeraj); ustanovila je tudi istoimensko fundacijo, da bi ta dolga leta zapostavljeni skladatelj dobil pravo mesto v slovenski glasbeni zakladnici. Navdušenje, vztrajnost, optimizem in vera v uspeh, tudi v zapletenih trenutkih, so izžarevali iz vsakega pogovora z njo. Čeprav je v življenju in poklicu doživela veliko težkih preizkušenj, ponižanj, razočaranj, je ohranila izreden občutek za pravičnost, odgovornost, spoštovanje in resnico, imela je veliko, ljubeče srce. Naj počiva v miru!
Spomin nanjo bomo najlepše počastili, če bomo podpirali njeno začeto delo pri ohranjanju naše skupne kulturne dediščine, imenitnih in enkratnih del njenega očeta, s prispevki za Fundacijo Toneta Kralja (Ustanova za ohranjanje umetniške dediščine. Gerbičeva 11, 1000 Ljubljana, Tel. 01 283 43 60. Žiro račun 50106-678-000-0710593. Matična št. 1349456000. Davčna št. 24187259.
V. K.

03.12.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!