V Sloveniji potrebujejo skupno zavzetost države in politike za premagovanje virusa covid-19!

Za sedanje razmere v Sloveniji je pomembno naraščajoče spoznanje, da so politični tvorci, mislimo na stranke, v sporu in ostro obračunavajo
med seboj, novi koronavirus pa pogosto postaja le obrobna tema. Vlada sicer hitro sprejema in uveljavlja zaščitne ukrepe za zajezitev in brzdanje epidemije, toda opozicija tega ne vrednoti in ne priznava, pač pa
skoraj za vsak ukrep navaja, da je oziroma bo težko izvedljiv. Tako zatrjuje tudi za sprostitev javnega potniškega prometa, ki je bila uvedena pretekli ponedeljek hkrati z obnovo delovanja zdravstvenih
ambulant, zobozdravstvenih ambulant in vnovičnega odprtja še nekaterih drugih dejavnosti. Opozicija že vnaprej poskuša razvrednotiti tudi odprtje vrtcev, osnovnih šol in priprave na splošno in poklicno maturo
v gimnazijah in drugih srednjih šolah. Vse omenjene sprostitve bi uvedli 18. maja. Celotna opozicija pa utemeljuje in podpira nezakonite proteste množice
ljudi, pretežno mlajših, ki ob petkih zvečer v Ljubljani, Mariboru ter v majhnem obsegu tudi v Kopru na kolesih protestirajo proti vladi in njenim ukrepom zoper virus covid-19. Proteste na kolesih je podprl tudi nekdanji premier Marjan Šarec, za kar mu napovedujejo kazensko ovadbo. Vlada namreč opozarja, da protesti na kolesih pomenijo kršitev zakona o nalezljivih boleznih in kršitev odredbe o prepovedi gibanja večjega števila ljudi na javnih mestih. Proteste na kolesih podpirajo
vsa opozicijska javna občila in obe najbolj vplivni televiziji, TV Slovenija in komercialna POP TV.
Mediji, ki so uperjeni zoper vlado, so zamolčali, da je internetni portal Vox v ZDA Slovenijo označil za zgodbo o uspehu v boju proti pandemiji. Po ugotovitvi omenjenega portala “je Slovenija pokazala, da
odločni vladni ukrepi in posredovanja vlade v kriznem obdobju lahko pomagajo preprečiti širjenje bolezni med ljudmi”. Za ponazoritev razmer
in vzdušja v slovenski državi in v politiki navajam oceno, ki jo je podal dr. Žiga Turk, znani slovenski intelektualec in politični analitik. Pravi: “Čudi me ta popadljiv pristop do vlade, to histerično nasprotovanje vsemu, kar naredi, proti vsemu, kar dela in načrtuje. Priznati bi morali vsaj njeno dobronamernost”.
Vlada je doslej v dveh svežnjih zakonov in z množico izvršilnih predpisov, finančno in na druge načine podprla celotno gospodarstvo in okoli milijon 300 tisoč državljanov, prizadetih zaradi virusa. Zahteve
ali prošnje za pomoč pa še pošiljajo. Tiste, ki so utemeljene in upravičene, bo vlada odobrila v tretjem svežnju zakonov, predlogi le-teh so že pripravljeni. V novih zakonih bodo zmanjšali tudi težave gostinstva in turizma, tema dejavnostima je virus povzročil
veliko škodo in druge posledice, ki jih bo domnevno mogoče odpraviti šele čez naslednjih pet let.
V teh dneh potekajo tudi mrzlična pogajanja o možnem odprtju meja med državami. Dobre namere ogroža virus, ki bi se lahko razširil čez meje. Vendar pa menijo, da bodo kmalu vsaj delno odprli meje, najprej s
Hrvaško, Avstrijo in tudi z Italijo. Hrvaško naj bi, tako ugibajo, najprej obiskali tisti slovenski državljani, ki na območju od hrvaške Istre pa do Dalmacije in njenih otokov posedujejo kar okoli 110.000 nepremičnin in plovil. V vladi pa medtem z zadovoljstvom in zadoščenjem sporočajo, da ima država v zavodu za blagovne rezerve dovolj zaščitnih sredstev in
zdravstvene opreme, tudi za primer, da bi se pojavil nov val koronavirusa. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, poudarja, da zadostne zaloge pripomočkov za premagovanje epidemije zanj pomenijo največji uspeh in dosežek. Zavrača vse navedbe opozicijskih strank, ki so zoper njega v parlamentu vložile interpelacijo. (Navajam, da interpelacija pomeni zahteva poslancev politične stranke ali skupine poslancev, da minister ali vlada odgovorita na vprašanja v povezavi z njuno politiko. Interpelacija je navadno podana tudi z namenom, da minister odstopi in vlada razpade).
Vlada je na interpelacijo opozicijskih strank odgovorila z zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri so (ali bodo) obravnavali 80 strani dolgo vladno poročilo o stanju in nabavah opreme, potrebne v
epidemiji novega koronavirusa. Poročilo, dodane so mu mnoge priloge, je zelo kritično do nekdanje vlade in njenega predsednika Marjana Šarca in pohvalno do zdajšnje vlade in njenega predsednika Janeza Janše. Brane Golubovič, vodja poslanske skupine Liste Marjana Šarca, se je v polemiki pred zasedanjem državnega zbora odzval, rekoč, “da sedanja vladna koalicija želi izvesti sodni proces proti vladi Marjana Šarca in njenim uradnikom, pri tem pa izvzema
tiste, ki sedijo tudi v aktualni vladi”.
Splošno stanje gospodarstva je zaradi uničevalnega delovanja virusa slabo. To kljub naporom in prispevkom vlade za ublažitev posledic. Sodeč po poročilu in napovedi Evropske komisije, naj bi Slovenija letos doživela sedemodstotni padec bruto domačega
proizvoda, slovenski Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa predvideva osemodstotno nazadovanje gospodarstva. Hkrati z nazadovanjem
gospodarstva pa se hitro povečuje brezposelnost. V
Sloveniji je zdaj okoli 90 tisoč ljudi brez dela.
Zanimivo in spodbudno je, da tako Evropska komisija kot tudi slovenski Urad za makroekonomske analize in razvoj za leto 2021 napovedujeta hitro premostitev gospodarske krize in obnovo rasti.
Prav je, da obeležimo in počastimo 7. maj iz leta 1952, ko je izšla prva številka slovenskega katoliškega tednika Družina. Zgodilo se je v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico. Ustanovitelj časnika je bil apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš, ime
Družina pa je navdihnil in predlagal njen prvi glavni urednik dr. Jože Premrov. Družina je bila sprva lokalni časnik za Goriško, postopno pa so ga z veliko prizadevnostjo in napori izdajateljev in sodelavcev dvignili na raven vseslovenskega verskega časopisa. Leta 1965 je Družina dosegla že vse slovenske župnije in zamejstvo, zdaj pa ta časopis lahko prejemajo tudi slovenski rojaki v velikem številu tujih držav. Naklada Družine znaša okoli 35 tisoč izvodov, je pa tretji najbolj prodan tednik v Sloveniji. Družino bogatijo tudi priloge, tako spletna stran, družbena omrežja, knjige in revije. Časnik jubilant upravičeno in zasluženo vzbuja ponos in občudovanje ne samo vernih ljudi, temveč celotnega slovenskega občestva.
Marijan Drobež

Piše Marijan Drobež / Razmere na Slovenskem v teh izrednih časih

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme