V Sloveniji nobenih znakov pomiritve duhov in politike

Piše: Marijan Drobež

Gospodarstvu dati možnost, da bo lahko ustvarjalo dohodek, potreben za razvoj države

V slovenski politiki je opazno, da politične stranke, ki jih bodisi vodi bodisi navdihuje tako imenovana levica, v svojih stremljenjih in strategiji ne navajajo več stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janše za krivca vseh težav in nazadovanja Slovenije. “Odpisali” so ga zato, ker so državljani doumeli ali pa spoznavajo, da so za krizo na skoraj vseh področjih, ki pretresa državo, v največji meri povzročili oblastniki iz vladajoče koalicije, ki jo vodi in usmerja premier Robert Golob. Najbolj nazorno je bilo to videti pri odstavljanju ministrov in ministric, ki jim predsednik vlade ne zaupa več, sami pa zavračajo Golobove navedbe in očitke o pomanjkljivostih pri svojem delu. Pomenljivo je, da so vsi ministri oz. ministrice, ki so bili odslovljeni, člani vladajoče stranke Gibanje Svoboda, mogoče pa je, da je kdo od njih stranko zdaj zapustil.

Obstoječe razmere in stanje je Ksenija Benedetti, nekdanja vodja protokola Republike Slovenije, pojasnila v ugotovitvi, “da je velika težava, ker mnogi sposobni ljudje ne želijo več vstopiti v politiko, in zato imamo, kar imamo. Populizem je ljudem všeč in politiki se vedno bolj utapljajo v njem. Najprej smo navdušeni in kupimo obljube, da bo sedaj vse drugače, da čakalnih vrst v ambulantah ne bo, da bomo zgradili na tisoče stanovanj za neprofitne najemnine, da bodo pokojnine omogočale dostojno življenje, da bodo starejši dobili primerno oskrbo, da se bo odpravila korupcija in podobno. Potem pa se nič ne zgodi, izgovorov pa je toliko, kolikor hočete.”

Takšna razmišljanja in ocene je mogoče povezati s prepričanjem Silvestra Šurle, odgovornega urednika tedenskega magazina Reporter. Po njegovem “bo premier Robert Golob bodisi peljal vladno barko do spomladi 2026, si bo med plovbo nadel rešilni pas in skočil v morje, krmilo pa prepustil drugemu mandatarju, ali pa se bo njegov ,Titanik’ zaletel v ledeno goro in bomo šli (spet) na predčasne volitve.”

Silvester Šurla pa je opozoril tudi, “da premier zaradi svoje spremljevalke Tine Gaber nima samo vse krajših, ampak tudi vse bolj sive lase. Vpliv, ki ga ima Gabrova na Goloba, je vse prej kot zanemarljiv in prej politično škodljiv kot pa koristen.” Temu mnenju je pritrdil tudi Igor Gošte, novinar in TV voditelj. V kolumni, objavljeni v tedenskem magazinu Reporter, se je vprašal, kdo nam vlada, Tina ali Robert.

V Sloveniji vlada zanemarja in podcenjuje gospodarstvo, čeprav edino ustvarja novo vrednost, dohodek in omogoča razvoj države. Finančni minister Klemen Boštjančič temu sicer pritrjuje, a ne analizira dejstva, da je država obremenjena z dolgovi, ki zavirajo tudi razvoj gospodarstva. Slednjemu oblastniki nalagajo vse večje dajatve in obveznosti. Finančni minister je v pogovoru za tedenski magazin Reporter (v št. 41, 9. oktober 2023) dejal, “da pri nas po sociali želimo biti Skandinavija, po davkih pa Dubaj”. To je morda res, toda minister ne omenja bremen gospodarstva, ki izhajajo iz nekega pomembnega dejstva. Skoraj v zadregi je navedel, da trenutni dolg Slovenije tujim finančnim ustanovam znaša nekaj več kot 72 odstotkov bruto domačega proizvoda, v številki pa to pomeni prek 43 milijard evrov. Finančni minister potem opozarja, da bo treba dolg vrniti z ustvarjanjem višje dodane vrednosti v gospodarstvu. A tu se minister ustavi in ne daje nobenih priporočil, kako to doseči. Časnikarka Ana Jud, ki se je z ministrom Boštjančičem pogovarjala, je njegova navajanja ironično ocenila s trditvijo, “da v Sloveniji demokracija ne deluje, zato potrebujemo boljši sistem, to pa je razsvetljeni absolutizem”.

V tekoči politični kroniki dogajanja v državi se je zaznala domneva o ustanovitvi dveh novih političnih strank. Lojze Peterle, predsednik prve Demosove vlade, znanilke samostojne države Slovenije, in dolgoletni evropski poslanec, naj bi ustanovil novo krščansko stranko, ker z vlogo in vrednotenjem krščanstva v obstoječi stranki Novi Sloveniji, krščanski demokraciji, domnevno ni zadovoljen. Pritrjuje mu Matija Ogrin, ki je v reviji Zaveza zapisal, “da je krščanska kultura med nami zelo oslabela, kar je povzročilo poškodovanost uma, ki jo je ustvarila vladavina komunizma v Sloveniji”. Novo politično stranko so že ali bodo ustanovili tudi upokojenci, zbrani v gibanju Prvi oktober, ki ga vodi Pavel Rupar, nekdanji župan, poslanec in politik. Sklep o ustanovitvi stranke so obravnavali tudi na osmem protestnem shodu “Ruparjevih” upokojencev, ki je bil 18. oktobra na Trgu republike v Ljubljani.

Pisateljica Nataša Konc Lorenzutti iz Oseka v Vipavski dolini je pri založbi Slovenska matica izdala nov roman z naslovom Senca brez človeka. V njem z dokumenti in na podlagi lastnih ugotovitev obravnava usodo približno tridesetih malčkov, ki so jih nacisti ukradli v Celju, jih odpeljali v Nemčijo, njihove matere pa so večinoma umrle v koncentracijskih taboriščih. Pisateljica je otroke odkrila, se z njimi pogovarjala in odkrivala njihove usode. Omenjeni otroci so prestali “rasne selekcije”, zato so bili iz otroških taborišč urada za utrjevanje nemštva premeščeni v dom Sončna poljana v Kohren-Sahlisu blizu Leipziga, ki ga je upravljala mreža tajne Himmlerjeve organizacije Lebensborn. Tam so jih prevzeli nemški rejniki, ki so bili vsaj na videz zvesti režimu, niso pa vedeli, da jemljejo ukradene otroke. Roman pisateljice Nataše Konc Lorenzutti temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih otrok, oddanih organizaciji Lebensborn, njihovih potomcev ter avtoričinih osebnih srečanjih in pogovorih z njimi. Ustvarila je zgodbo o iskanju sledi za izginulimi otroki, vpeto v čas, ko v Evropi in drugod divja vojna in se znova trguje s človeškimi usodami.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme