V razmislek o dvojnosti, večplastnosti, ali …
Trst / Razstava del Ivana Žerjala
V parku nekdanje tržaške umobolnice pri Sv. Ivanu od leta 2008 deluje prav poseben majhen muzej MiniMU, ki je nastal na pobudo tržaške pokrajine in Zdravstvene službe, da bi ustvarili prizorišče, kjer naj bi predvsem otroci in odraščajoča mladina z raznimi delavnicami in srečanji pridobivali izkušnje na kar se da širokem polju ustvarjalnosti in izraznosti. V teh prostorih se od tedaj, po načelu pridobivanja spoznanj z igro in ustvarjalnostjo, redno vrstijo delavnice, predavanja in razstave.
Od petka, 10. februarja 2023, so tako na ogled dela goriškega likovnega ustvarjalca mlajše generacije Ivana Žerjala, ki ga sicer poznamo kot profesorja zgodovine umetnosti na licejskem polu Gregorčič-Trubar. Pod naslovom Binary Stars je na ogled postavil cikel, ki nas izzivalno vabi, da se zamislimo o večplastnosti pojavov in njihovega razumevanja.
V imenu galerije MiniMU je uvodoma spregovoril Ferruccio But, ki je opozoril, da je vloga tega malega muzeja v spodbujanju igrivega odkrivanja sporočila umetnosti. Dela Ivana Žerjala pa so predvsem izziv, je ugotavljal, ki nas vabi, da se ob njih zamislimo. Ivan Žerjal je povedal, da ga od nekdaj zanima sporočilnost podob in da ga je že pred časom nagovoril skrivnostni in večpomenski polieder, ki ga je znani nemški umetnik Albrecht Dürer upodobil v ozadju grafike Melancholia. Sam mu je dal tridimenzionalno obliko in okrog tega belega lika, ki stoji v prostoru, raztrosil tisoč temno modrih črk, kot da bi želel opozoriti na zapletenost tolmačenja sporočila. V pogovoru z arhitektom prof. Romanom Schnablom je Ivan Žerjal povedal, da ga v ustvarjalnem procesu zanima razkrivati možnost različnih sporočil oz. razumevanja novih vidikov, ki jo ponuja izbrana snov. V tem primeru je to zagonetni polieder, kar je predstavil tudi s črkami, te simbolizirajo besedo, ki pa ni vedno jasno razumljiva ali enopomenska, a tudi z razgradnjo tridimenzionalnega lika v drugačne upodobitve, ki krasijo stene v galeriji. Polieder vidimo tako v preobratu, z drugega gledišča, drugič bidimenzionalno z osvetlitvijo lika, kar omogoča izstopanje črk, ki so razporejene v prostoru, a ne sestavljajo besednega sporočila, do zvezdnega poliedra, ki Žerjala očitno nagovarja, saj je ta sredobežni lik upodobil tudi na platnici zadnje pesniške zbirke Janeza Povšeta Tema in svetloba. Naslov razstave Binary Stars zato dobro pojasnjuje to dvojnost, saj nas opozarja na nebesni pojav, na sistem dveh zvezd, ki krožita okrog iste mase, druga okoli druge. Kot pri zvezdah lahko opazujemo obhodni čas, vsaka pa ohranja svojo specifičnost, tako tudi pri ogledu teh stvaritev moramo upoštevati, da se sicer sklicujejo na omenjeni Dürerjev polieder, vsaka pa ima svoje samostojno sporočilo.
Gledalcu je zato razstava Ivana Žerjala v spodbudo, da se zamisli o marsičem, od varljivosti videza do še vedno nepojasnjene simbolike poliedra, od izbire modre barve do semantičnega razmerja, ki vlada med sliko in njeno sporočilnostjo.
Razstava Ivana Žerjala Binary Stars bo odprta ob četrtkih in petkih do vključno sobote, 11. marca 2023, od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob sobotah od 10.00 do poldne.
