“V osrčju demokracije so ljudje”

Piše: APE Fotografije: damj@n

Staro pristanišče / Odprtje 50. Socialnega tedna katoličanov

“Demokracija. Pogosto uporabljena beseda, tudi v obliki pridevnika. Nakazuje vrednoto. Diktature 20. stoletja so jo opredelile kot sovražnika, ki ga je treba premagati. Svobodni ljudje so jo spremenili v svojo zastavo.” Tako je predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella slavnostno in uradno uvedel 50. Socialni teden katoličanov v Italiji, ki letos nosi naslov V osrčju demokracije in ga ob svoji visoki obletnici gosti prav Trst. V sredo, 3. julija 2024, je slavnostno odprtje potekalo v prostorih konferenčnega središča Generali v Starem pristanišču v Trstu. Delegati, prostovoljci, novinarji in številni ugledni gostje so se zbrali na prvi dan petdnevnega dogajanja, da bi sprejeli slavnostnega govornika Sergia Mattarello.

Razlaga te bistvene osnove našega življenja, demokracije, se včasih zdi instrumentalna in ni zadostna podlaga za medsebojno spoštovanje, je nadaljeval predsednik. V svojem več kot polurnem govoru je večkrat poudaril pomen besede demokracija in vrednote, ki jih predstavlja. Ni se odveč vprašati, ali sploh obstaja duša demokracije in kaj sploh to je. Spomnil je na hude čase fašizma in nacizma, ki so ogrožali Evropo. Po koncu druge svetovne vojne je zavel “dih svobode”. Ustava je bila okvir in jamstvo za pravice državljanov. Dih svobode je predstavljal predvsem zavrnitev vsakršne obveznosti družbenega in političnega konformizma. “Praksa je tista, ki demokracijo naredi živo, konkretno, pregledno in zmožno vključevanja.” Ni demokracije brez varstva temeljnih pravic svobode, ki so smisel pravne države in same demokracije. Ta je namreč vsak dan vključena v življenje ljudi in medsebojno spoštovanje družbenih odnosov. Spregovoril je tudi o volilnem absentizmu. Dejal je, da ta predstavlja nevarnost “demokracije večine”. Vprašal se je, ali lahko sploh obstaja demokracija brez doslednega izvajanja vloge volivcev. Treba si je torej konkretno prizadevati za to, da se vsakemu državljanu omogoči polno sodelovanje v življenju republike. Pravice, je dejal, se uresničujejo z demokratičnim uveljavljanjem. “V osrčju demokracije so ljudje, odnosi s skupnostmi, ki jim dajejo življenje, socialni, civilni in gospodarski dejavniki, ki so izraz svobode, prizadevanj in človečnosti. To je temelj naše ustave.” V današnjih časih občutimo vse večje težave pri izvajanju demokracije. Demokracija ni večna, je poudaril. Zaporedje številnih hudih zgodovinskih dogodkov in okoliščin zahteva stalno, skrbno in nenehno prizadevanje za demokracijo. V sodobni družbi se že znanim kritičnim situacijam pridružujejo še nova tveganja, in sicer podnebna, zdravstvena, finančna, ter nešteti izzivi, ki jih prinašata digitalizacija in umetna inteligenca. V teku časa je vedno odmevalo vprašanje, čemu sploh služi demokracija. Odgovor je enostaven, je zatrdil Mattarella. Demokracija služi priznavanju in uresničitvi svoboščin posameznikov in skupnosti. V nadaljevanju se je Sergio Mattarella spomnil prejšnjih izvedb Socialnega tedna katoličanov ter dejstva, da so si katoličani vedno prizadevali za demokracijo. Že na osmem Socialnem tednu leta 1913 v Milanu so katoličani brez zadržkov potrdili zvestobo državi, demokraciji in domovini. Že tedaj so si prizadevali za vprašanje svobode, ne samo verske, temveč svobode celotne družbe. Tudi na devetnajstem Socialnem tednu, ki je potekal leta 1945 v Firencah, je beseda tekla o ravnovesju med vrednotami svobode in demokracije. Predsednik je nato besede namenil vojni, ki duši demokracijo. Demokratična pot, ki se je v Evropi začela po drugi svetovni vojni, je omogočila razširitev varstva pravic državljanov in nastanek najprej Evropske skupnosti, nato Evropske unije.

“Vsako generacijo, vsako obdobje čaka preizkušnja ,pismenosti‘ v življenju demokracije. Ta preizkus je danes, v današnji tehnološki družbi bolj zapleten kot kdajkoli prej. Boj za to, da ne bi bilo danes ,nepismenih v demokraciji‘, je primarni in najpomembnejši cilj, ki zadeva vse nas,” je sklenil predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella.

Na slavnostnem odprtju, ki so se ga udeležili tudi predsednik Dežele FJK Massimiliano Fedriga, senatorka Tatjana Rojc, tržaški škof Henrik Trevisi ter številni drugi politični predstavniki, so pred predsednikom republike spregovorili tudi predsednik Italijanske škofovske konference (CEI) kardinal Matteo Zuppi, Simone Ferraiuolo iz socialne zadruge Oltre l’Arte in Carla Barbanti iz socialne zadruge Trame di Quartiere. Kardinal Zuppi je v svojem govoru najprej poudaril, da do danes italijanski katolicizem ni bil brezbrižen do družbenih vprašanj, ampak si je prizadeval za tista, ki jih je čutil kot svoja, da bi prispeval k družbeni in politični ureditvi in skupnemu dobremu italijanskega ljudstva. “Preveliko število mrtvih nas danes opozarja, naj ne sprejemamo starih in novih semen sovraštva in predsodkov. Ne želimo si, da bi bile meje zidovi, ali še huje, jarki, temveč mostovi.” Evangelij, je poudaril, nam pomaga razumeti, da smo ustvarjeni drug za drugega, da smo vsi enaki. Besede je namenil tudi migrantom, dejal je, da je solidarnost namenjena vsem, saj ne gleda na potne liste. Solidarnost je nevidno, a nepogrešljivo gibalo vsega kolektivnega življenja. “Demokracija ne le potrjuje svobodo, ampak tudi spodbuja enakost, ne razglaša abstraktnih pravic, temveč konkretno brani človekovo dostojanstvo. Pomeni vključevanje drugih, revnejših in marginaliziranih. Dobrodošle so nove oblike demokracije, ki temeljijo na sodelovanju,” je sklenil kardinal Zuppi. Simone Ferraiuolo je orisal delovanje socialne zadruge, v kateri deluje, in povedal, da si ta prizadeva za krepitev kulturne dediščine mesta Matera in drugih občin v Bazilikati. “Zadruga priča o tem, da je mogoče vlagati v srca in inteligenco ljudi, tako da lahko mladi, ki si želijo nove priložnosti za delo, ustvarijo socialno podjetje, ki razvija projekt oživljanja kulturne dediščine, prilagojen vsem obiskovalcem,” je poudaril. Carla Barbanti je zatem predstavila delovanje zadruge Trame di Quartiere, ki deluje na območju San Berillo v zgodovinskem središču mesta Catania. V zadrugi so začeli spoznavati ljudi, ki živijo na tem območju, in uvideli, da je treba ustvariti priložnosti zaposlitve in ponuditi številne storitve, da bi si lahko mladi in tudi drugi ustvarili boljšo prihodnost.

Pred koncem so zbrane nagovorili tudi predsednik Dežele FJK Massimiliano Fedriga, tržaški škof Henrik Trevisi, župan Občine Trst Roberto Dipiazza, Elena Granata, podpredsednica Organizacijskega odbora za socialne tedne ter predsednik Organizacijskega odbora za socialne tedne Luigi Renna.

Prvi dan 50. Socialnega tedna se je sklenil s koncertom simfoničnega orkestra tržaškega konservatorija G. Tartini.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme