V Ogleju o veri, služenju in svetosti v današnjem svetu na praznovanju svetih zavetnikov Mohorja in Fortunata
Na praznik svetih Mohorja in Fortunata, zavetnikov dežele Furlanije Julijske krajine ter goriške in videmske nadškofije, je bilo 12. julija v patriarhalni baziliki v Ogleju svečano slavje, ki so se ga udeležili škofje iz naše dežele – kot gosta iz Slovenije sta prišla ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore in koprski škof msgr. Peter Štumpf, glavni mašnik pa je bil kardinal Oscar Cantoni, od leta 2016 škof v Comu, od leta 2022 še kardinal. V svoji homiliji se je osredotočil na pomenu zgodovine, svetosti in prijateljstva z Jezusom kot temeljev za sodobno krščansko življenje in misijonsko delovanje Cerkve.
Visoki gost je izrazil iskreno občudovanje nad lepoto in veličastnostjo oglejske bazilike, ki po njegovih besedah vabi k poglobitvi v bogato zgodovino milosti in svetosti, ki se je razvijala v tem kraju. Poudaril je vlogo svetih ustanoviteljev in zavetnikov Cerkve v Ogleju, mučencev Mohorja in Fortunata, kot prvih prič Vstalega. V njiju prepoznavamo učitelja in vzora krščanskega življenja, hkrati pa tudi močna priprošnjika pri Bogu. “Velika božja prijatelja” sta po besedah kardinala navdihnila številne misijonarske učence, da so skozi stoletja širili evangelij med različnimi narodi in kulturami. Ključna je imitacija prijateljstva z Gospodom Jezusom, ki je po papežu Frančišku – kard. Cantoni se je navezal na encikliko Dilexit nos – temeljni element v življenju vseh svetnikov.
Priznanje in deljenje tega prijateljstva z drugimi je bistveno, saj je srečanje z Jezusom vir dobrega v našem življenju. Pridigar je nadalje poudaril, da so vsi svetniki svoje življenje živeli v luči krstne milosti, ki jim je omogočila nov pogled na svet in prevzemanje odgovornosti. Postavil je vprašanje, kako naša vera v Kristusa osvetljuje naše vsakodnevne dejavnosti in kako je evangelij postal del naše osebne dediščine. Opozoril je, da bi sicer naša vera tvegala, da postane “neutelešena”. V nadaljevanju se je homilija dotaknila evangeljskega odlomka, v katerem Jezus zaupa Petru pastirsko skrb za svoje ovce: Če me ljubiš, pasi moje ovce! Kardinal je poudaril Petrovo ponižno priznanje lastne krhkosti in spoznanje, da sam ne zmore popolne ljubezni do Učitelja. Kljub temu pa se Peter spominja Jezusove brezpogojne ljubezni, tudi v trenutku lastnega padca in zanikanja. Petrova iskrena želja po vse večji ljubezni do Jezusa je bila dovolj, da mu je Jezus zaupal svoje ovce. Petrovo spoznanje Očetove ljubezni, ki ga nikoli ni zapustila, mu je omogočilo, da je služil bratom in zanje celo daroval svoje življenje.
Podobno je kard. Cantoni – tokrat z besedami papeža Leona – pozval k darovanju življenja za vernike, ne kot gospodarji, temveč kot ponižni služabniki, ki hodijo skupaj s svojim občestvom. Homilija se je končala s papeževo mislijo o gradnji Cerkve, ki je utemeljena na božji ljubezni, ki je znamenje edinosti in obenem odprta svetu; Cerkve, ki oznanja Božjo besedo, ki pusti, da jo zgodovina vznemiri, ki postaja kvas sloge za človeštvo. Kardinal je pozval k molitvi za uresničitev tega pastoralnega načrta, z zavedanjem milosti, ki jo prejemamo po priprošnji svetih zavetnikov.
Preberi kaj je koprski škof msgr. Peter Štumpf za naš tednik povedal po slovesnem večernem somaševanju – KLIKNI IN PREBERI
Preberi več o“lectio magistralis” kardinala Oscar Cantoni pred slovesnim somaševanjem – KLIKNI IN PREBERI
