V Normandiji se je čas skoraj ustavil
CAEN / 80. obletnica zavezniškega izkrcanja (6)
Nedelja, 9. junij. Dnevi v Normandiji so hitro minili, pred vožnjo do letališča Beauvais s prijateljem še zadnjič obiščeva Arromanches-les-Bains. Od hriba, na vrhu katerega je postavljen spomenik, posvečen britanskim inženircem (Royal Engineers), so še dobro vidni ostanki pristanišča Mulberry B in plaža Gold, na katero so se na dan D izkrcali britanski vojaki. Pristanišče so inženirci začeli postavljati takoj po zavzetju plaž, tovorne ladje so do obale pripeljale večje število betonskih kesonov tipa Phoenix, ki so jih uporabili tudi za gradnjo pristanišča Mulberry A pri obali Omaha. Huda nevihta, ki se je razbesnela 19. junija 1944, je resno poškodovala britansko pristanišče Mulberry B in praktično uničila ameriški Mulberry A. Umetno luko pri Arromanchesu so zavezniki uporabljali dobrih deset mesecev, v tem času so tu izkrcali štiri milijone ton tovora in 500.000 vozil. Pred 80 leti je na tem delu obale vladala prava gneča, dandanes pa tu plujejo le redke ribiške oz. turistične barke. Pred sprehodom po mestu, ki je praznično okrašeno, naju preseneti avtobus s skupino ameriških veteranov in njihovih spremljevalcev. Tokrat niso v družbi novinarjev ter si sproščeno ogledujejo in nakupujejo številne spominke, posvečene obletnici izkrcanja. V mestecu je še veliko število ponazoritvenikov, med temi izstopata dva, ki sta na las podobna Churchillu in Montgomeryju. Čas hitro teče in tako sva že na poti do letališča. Zadovoljen sem, ker sem prisostoval tako pomembnemu dogodku, na katerem so bili prisotni tudi redki še živeči veterani, zadnji pričevalci in udeleženci bitk, ki so spremenile potek druge svetovne vojne na zahodni fronti. Za tamkajšnje prebivalce so osvoboditelji, ki si zaslužijo čast in spoštovanje. Glede na videno bodo zastave zaveznikov še dolgo plapolale po hišah v Normandiji, tudi ko veteranov ne bo več med nami. Ponazoritveniki z vsega sveta in številni vojaški starodobniki so poskrbeli za piko na i enkratni izkušnji. Normandija je sicer zelo zanimiva dežela s slikovitimi mesti in raznoliko pokrajino. Turisti jo med letom najpogosteje obiščejo čez poletje in seveda ob obletnici izkrcanja. Muzeji so odprti vse leto, večinoma so zbirke zelo dobro urejene oz. bi lahko bile za zgled podobnim ustanovam na našem območju, ki ga je, podobno kot Normandijo, vojna močno zaznamovala.
