V Normandiji se je čas skoraj ustavil
CAEN / 80. obletnica zavezniškega izkrcanja (5)
Sobota, 8. junij. Ameriško pokopališče v Collevillu-sur-Mer je bilo spet odprto za javnost, več delavcev pa se je še ukvarjalo s podiranjem odra in drugih začasnih struktur, ki so jih pred dnevi uporabljali ob obisku ameriškega predsednika Joeja Bidna. Del spominskega parka je bil zato še zaprt, številni obiskovalci pa so se gnetili predvsem v bližini vhoda. Pokopališče je preprosto, a slovesno, na njem počiva skoraj 9400 vojakov, na vsakega spominja bel križ (nekateri imajo na vrhu Davidovo zvezdo). Med zanimivostmi velja omeniti časovno kapsulo z novicami in informacijami o dnevu D, ki jo prekriva granitna plošča, na kateri piše “To be opened June 6, 2044” (odpreti 6. junija 2044, torej ob stoti obletnici izkrcanj).
Slovita Omaha beach je kar 8 km dolga plaža, na kateri so se 6. junija 1944 odvijali najsrditejši boji. Nemški utrjeni obrambni položaji še danes bdijo nad plažo, nekateri so od ameriškega pokopališča oddaljeni le nekaj sto metrov. Na “krvavi” Omahi je na dan D umrlo približno 770 ameriških vojakov, 3600 pa je bilo ranjenih, nemške enote pa so naposled le klonile pred številčno premočjo zaveznikov. S prijateljem sva jo prehodila skoraj v celoti, na nekaterih delih sva bila sama, na drugih pa je bila prisotna množica obiskovalcev. Nekateri so se spominjali padlih vojakov s postavitvijo fotografij v pesek, drugi so tiho zrli v številne spomenike, ki se nahajajo na plaži ali v njeni bližini. Ob t. i. spomeniku “Signal” se je pred dvema dnevoma odvijala glavna slovesnost ob obletnici izkrcanja, več delavcev je hitelo s pospravljanjem velikih struktur, ki so jih namestili ob tej priložnosti. Nedaleč od prizorišča se nahaja tudi spominski muzej Omaha beach, ki sva ga seveda obiskala. Zbirka predmetov je zelo bogata, razstavljena pa je na nekoliko zastarel način v primerjavi z zbirkami ostalih muzejev, ki sva jih obiskala v prejšnjih dneh, zaradi tega pa ni manj zanimiva, raznolikost eksponatov je namreč zelo bogata. Po vrnitvi do avtomobila je pozno popoldan sledil ponovni obisk Sainte-Mère-Église, kjer so bili tudi tokrat na sporedu skoki padalcev, ki jim je posvečen Muzej Airborne, ki so ga pred nekaj leti popolnoma prenovili in preuredili v pet paviljonov. V enem izmed teh hranijo transportno letalo C-47 Dakota, v drugem vojaško jadralno letalo Waco. V muzeju je podrobno predstavljeno delovanje ameriških padalskih enot tako med operacijo Overlord kot tudi v drugih bitkah med drugo svetovno vojno, posebna pozornost pa je namenjena tudi francoskim partizanom, katerih delovanje pred dnevom D in na ta dan je znatno pomagalo k uspehu zavezniškega izkrcanja. Na trgu pred cerkvijo je bilo zvečer praznično, na odru se je pred številnim občinstvom, med katerim je bila spet množica ameriških vojakov, predstavil lokalni cover band britanske glasbene skupine Queen.
