V mrzli zimi lebdeča misel na pomlad

Piše: Iva Koršič

Šesta številka otroške revije Pastirček v 75. letniku

“Ključ do skritih korenin / hrani sv. Valentin”. Tako zatrjujeta verza dvokitične pesmi Predpomladno, ki ju je ob misli na prihod prijazne pomladi stkala Berta Golob, snežnobele zvončke, znanilce cvetočega letnega časa, pa je narisala Monica Quaggiato. Pesmica uvaja šesto, februarsko številko Pastirčka, ki vsak mesec s svojimi prispevki razveseljuje naše šolarje in jim z drobnimi, a dragocenimi nasveti pomaga pri usvajanju znanja na vznemirljivi poti odraščanja.

Zvonček je svojo pesem naslovila rahločutna pesnica Ljubka Šorli. Patrick Quaggiato, ki je pred kratkim prejel “zamejsko Prešernovo nagrado” (za kar mu iskreno čestitajo bralci Pastirčka!), jo je prelil v glasbo za otroški zbor in klavir.

Kratkonogi februar je otrokom še posebno priljubljen, saj se navadno v njegovih dneh širokousti šegavi pust, ki se mora sicer kar precej hitro spraviti s poti in prepustiti prostor resnemu postu, ki se letos začenja 17. februarja. Drugi mesec v letu se z lepim domačim izrazom imenuje svečan, prav zato ker je 2. februarja Svečnica ali Gospodovo darovanje. Na ta dan se spominjamo, kako sta Marija in Jožef, po tedanjih šegah, prinesla Božje Dete v tempelj 40 dni po njegovem rojstvu. Tja je prišel tudi starček Simeon, ki so se mu izpolnile želje in je dočakal Odrešenikov prihod. Zelo se je razveselil tega srečanja, a bil je tudi žalosten, ker je spoznal, da bo to Dete moralo veliko pretrpeti v življenju in bo dušo njegove matere Marije “presunil meč”. V templju je Sveto Družino srečala tudi prerokinja Ana. O tem in o simbolnem pomenu Svečnice, ki je praznik luči (za to na ta dan nesemo v cerkev sveče, ki použivajo same sebe, da nam svetijo, kot je to za nas storil Jezus), kot zmeraj otrokom na jasen in razumljiv način pripoveduje nepogrešljiva Pastirčkova sooblikovalka Mariza Perat. Prispevek o isti vsebini bodo otroci našli tudi pod naslovom Med ljudmi bom svetil.

Svečnica je navdihnila tudi Paolo Bertolini Grudina, ki z zajčkom Timijem vabi pridne risarje in bistre glavice, naj pobarvajo in rešijo dopolnjevanko in tako se jim bo razkrilo drugo ime za ta praznik. 

V tem mesecu sta tudi praznik Lurške Matere Božje, svetovni dan bolnikov, in praznik slovenske kulture ali Prešernov dan. 8. februarja 1849 je namreč umrl naš največji pesnik France Prešeren. O pomenu knjig, ki so bile včasih zelo dragocene in redke, bodo Pastirčkovi bralci našli zapis na 17. strani tokratne številke. V njej ne manjkajo niti Zgodbe iz Svetega pisma, o katerih piše Walter Grudina ob toplih, nežnih ilustracijah Paole Bertolini Grudina. Protagonist je tujec iz Samarije, ki se ni pomišljal in je takoj nudil pomoč popotniku, ki so ga napadli roparji. Kot vedno so priliki dodane vaje. Izpod iste ilustratorske roke je izšla tudi rubrika Spoznavajmo Sveto pismo, v kateri se bo s pravilno rešitvijo križanke prikazalo ime preroka.

V mrzli zimi nas misel kar sama popelje v kraje, kjer je večni led in sneg. Tu živijo simpatični, na kopnem kar okorni, a v vodi zelo spretni pingvini. Da jih je kar 18 vrst in še marsikaj drugega, bodo bralci spoznali iz zapisa Nine Grudina in iz privlačnih ilustracij Paole Bertolini Grudina.

Prijateljica najmlajših Pastirčkovih bralcev, želva Mici (zamislila si jo je ilustratorka Danila Komjanc), se kreta in šeta med lonci, rada bi pripravila enolončnico in prosi otroke, naj ji pomagajo pri izbiri primernih sestavin. Te bodo seveda mali risarji tudi pobarvali.

Na pustovanje po angleško vabi Marinka Černic v rubriki Angleščina je …

Pustne maškare, ki sicer letos zaradi vsem znane epidemije niso mogle divje poplesavati po dvoranah in ulicah, so v središču pozornosti rubrike Barbare Rustja Slovenščina za v žep. Tudi poimenovanje pustnih šem in vsega, kar prinaša pust, lahko pripomore k bogatenju besedišča naših otrok. Tudi ob tem prispevku bodo risarji sprostili svojo ustvarjalno domišljijo. Ta gotovo ne manjka Packu, ki sedi ob kupu slovarjev in se ne more načuditi, da ne najde v njih niti ene izmed besed, ki jih sam uporablja!

Da so origami japonski izraz, ki označuje umetnost pregibanja papirja, z besedo in risbo pojasnjuje Vesna Benedetič v rubriki Spretni prstki. Ponazarja še, kako lahko otroci naredijo kazalko v obliki srčka, saj v februarju goduje sv. Valentin, ki se je rodil v Terniju okoli l. 176. Valentinovo pa je praznik vseh zaljubljencev in ljubezni nasploh, poudarja v svojem zapisu Benedetičeva in podarja ilustracijo prijaznih prijateljev Meda in Zajčka, ki drug drugemu namenjata rdeče srčece.

Veliko srce je narisala tudi Maja Kočevar iz Doline, ki mu je pripisala modro misel Prijateljstvo je sveto. To je ena izmed toliko risbic, ki delajo Pastirčka enkratnega in jih najdemo med njegovo pošto. Tam je tudi nekaj pisnih prispevkov. Učenke in učenci OŠ A. Černigoj s Proseka opisujejo jaslice v proseški cerkvi in se zahvaljujejo gospe Magdi, ki jim je omogočila ogled in povedala marsikaj zanimivega. Četrtošolci OŠ P. B. Domen iz Sovodenj ob Soči so Pastirčku poslali pesmico in tri lepe zapise.

Na hrbtni strani revije kraljuje sprostitveni kotiček.

Veselo branje in ustvarjanje v družbi prijatelja Pastirčka!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme