V mirnem, pozitivnem domačem okolju lahko otrok premaguje tudi najbolj stresne trenutke

Piše: Katja Ferletič

POGOVOR / Dr. Marlenka Žerjal, specialistka iz pediatrije

Šola se je začela in starši smo zaskrbljeni. Strah nas je, da bo morala zaradi epidemiološke krize predčasno zapreti, strah nas je, da bo naš otrok zbolel. Veliko je  polemik okrog ministrskih smernic glede brisov in varnostnih predpisov v šolah, veliko je dvomov glede koronavirusa. Zato smo se pogovorili z zdravnico dr. Marlenko Žerjal, specialistko iz pediatrije, mamo, ki nam je na preprost, obenem pa strokovno podkovan način marsikaj razložila.

Kje ste zaposleni?
Zaposlena sem v bolnišnici Palmanova-Latisana. Oddelek za pediatrijo s porodnišnico je trenutno v Latisani, v Palmanovi je samo pediatrična ambulanta, ki deluje od 8. do 18. ure, od ponedeljka do petka.
Koliko otrok in najstnikov (0-12) se je v Italiji okužilo s koronavirusom? Koliko pa jih je zbolelo za covidom-19?
Nacionalni inštitut za zdravstvo je v sodelovanju s pediatrično bolnišnico Bambin Gesu’ iz Rima objavil študijo, ki so jo izvedli med 20. februarjem in 8. majem 2020. Ta je pokazala, da je odstotek okužb v Italiji v starostni skupini 0-18 1,8% vseh okužb s koronavirusom. Srednja starost okuženih je 11 let, 13,3% okuženih je potrebovalo hospitalizacijo, 3,5% teh pa oskrbo na intenzivni negi. V tem obdobju so umrli 4 otroci, vsi so bili mlajši od 6 let in vsi so bili že predhodno hudo bolni.
Kakšno vlogo imajo naši otroci pri širjenju epidemije? So tudi med najmlajšimi zdravi prenašalci virusa?
V kolikšni meri širijo otroci virus, ostaja za zdaj še neznanka. Nekatere študije trdijo, da otroci manj zbolijo in so manj kužni, druge pa spet kažejo, da so otroci res asimptomatični in da so pomembni akterji širjenja virusa.
Zakaj se otroci manj okužijo s koronavirusom kot odrasli?
O koronavirusu -19 še zelo malo vemo. Posebnost tega virusa je med drugim gotovo ta, da otroci, ki so ponavadi podvrženi najrazličnejšim virozam, ko obolijo za koronavirusom -19, so v večji meri asimptomatični ali pa zbolijo v lažji obliki. Razlog za to nam je še neznan, znanstveniki pa so podali različne hipoteze. Prva hipoteza pravi, da imajo otroci verjetno drugačno koncentracijo ali ekspresivnost receptorjev ACE2, ki so receptorji v dihalih in na katere naj bi se priključil koronavirus. Druga hipoteza sloni na dejstvu, da so otroci bolj odporni na novi koronavirus, ker večkrat obolijo z drugimi koronavirusi, ki povzročajo prehlade. Tretja hipoteza trdi, da otroški prirojeni imunitarni sistem je, nasprotno kot pri odraslih in starejših osebah, zelo aktiven in zaradi tega reagirajo na okužbo drugače kot odrasle in starejše osebe. Nazadnje so drugi raziskovalci postavili hipotezo, da koronavirus pri otrocih večinoma ne povzroča hujših obolenj, ker imajo otroci zdravo ožilje, ta virus ima namreč velik tropizem za endotelij, kar naj bi v hudih primerih bolezni privedlo do tromboz. Kot rečeno, vse to so seveda samo hipoteze in ne vemo, ali je katera od teh pravilna ali pa je treba razloge iskati drugje.
Kateri so glavni simptomi covida-19 pri otrocih?
Kot sem že povedala, so otroci v večini primerov asimptomatični ali pa imajo tipične simptome obolenja zgornjih dihal ali trebušne viroze, kot so vročina, prehlad, kašelj, driska, bruhanje, angina, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in udih. V primerjavi z odraslimi osebami sta pri otrocih dosti bolj prisotna driska in bruhanje, medtem ko ni tako prisotna izguba vonja in okusa. Naj dodam dve besedi o tem, kaj je multisistemični pediatrični sindrom (Pediatric Multisystem Inflammatory Syndrome). To naj bi bila varianta pediatrom dobro poznane Kawasakijeve bolezni, ki je imunološkega izvora, povzroča vaskulitis (vnetje ožilja) in se lahko pojavi tudi tedne po okužbi, zahteva pa hospitalizacijo in pravilne terapevtske ukrepe.
Otroci se večkrat prehladijo. Kako naj se starši ravnamo ob prvem prehladu? Kaj predvideva zadnja ministrska odredba? Kakšne so ministrske smernice glede brisov?
Že ob prvem prehladu moramo starši poklicati osebnega zdravnika oz. pediatra. Teh navodil se moramo držati, saj preko telefona pediater opravi triažo, na podlagi simptomov se s starši pogovori in skupaj se zmenijo, kako bodo postopali naprej. Ministrska okrožnica daje pediatrom odgovornost odločanja, ali je potrebno otroku opraviti bris ali ne. Pediater lahko odloči, da je primerno počakati in spremljati razvoj simptomov ali pa otroka naznani na oddelku za preventivo. Starši dobijo tako določen termin, v katerem se morajo z otrokom prijaviti na oddelku, kjer mu bodo opravili bris. Otrokom, mlajšim od dveh let, odvzemajo brise pediatrične sestre na pediatriji v bolnišnici.
Predstavljam si, da bo delo za pediatre in osebje v bolnišnicah lahko postalo nevzdržno …
To je največji problem. Smernice so jasne in moramo jih spoštovati. Zelo so restriktivne, ker je njihov namen čim bolj omejiti okužbo s koronavirusom, vsi pa se sprašujemo, ali bodo pediatri in osebje v bolnišnicah zmogli kljubovati vedno večjemu številu odvzemov brisov. Iz dneva v dan opazujemo, kako se stvari razvijajo. Med tem časom upamo, da  se bomo lahko kmalu tudi za otroke oz. šolarje posluževali t.i. “hitrih brisov”.
So oddelki naših bolnišnic primerno opremljeni za morebiten porast števila obolelih za covidom-19? Je dovolj usposobljenega osebja?
Osebno lahko izrazim mnenje o tem, kar zadeva pediatrične oddelke. Glede ostalih sem prepričana, da je bil lockdown neobhodno potreben, saj bi bilo drugače stanje v bolnišnicah in posebno na intenzivnih oddelkih še hujše. Brez popolnega zaprtja in preventivnih ukrepov, ki jih sedaj upoštevamo, bi zdravstvo ne preneslo pandemije, bi popolnoma kolapsiralo. Vsak od nas nosi odgovornost, da upošteva vse varnostne predpise za omejevanje okužbe s koronavirusom, tako da ne bo število okuženih hkrati preveč naraslo.
Kako poteka danes vaše delo na pediatričnem oddelku? Imate primere otrok, ki so zboleli za covidom-19?
Naše delo je v tem trenutku zelo otežkočeno predvsem zato, ker tudi v naši bolnišnici, kot v ostalih, ni dovoljeno, da otroci, ki imajo katerikoli znak okužbe, stopijo v prostore bolnišnice. Preglede opravljamo v točno opredeljenih prostorih na urgenci, ki pa niso posvečeni izključno pediatričnim pacientom, ampak vsem tistim, ki imajo simptome te bolezni. Našega dela sploh ne moremo več opravljati tako, kot smo ga prej. Tudi pri nas smo imeli nekaj pozitivnih brisov, k sreči pa noben otrok ni potreboval hospitalizacije. Vsekakor še vedno velja, da katerikoli otrok, pozitiven na covid-19, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnici, je sprejet v tržaško pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo.
Najbolj izpostavljeno novim okužbam je zdravstveno osebje, ki mora za okužene ustrezno skrbeti. Kako se vi obvarujete pred okužbo?
V primeru, da moramo pregledati otroka, ki ima simptome covida-19, se moramo primerno pripraviti in obnašati tako, kot da bi bil otrok potencialno pozitiven. Posluževati se moramo vseh sredstev za samovarovanje pred okužbo. Nadeti si moramo masko FFP2 in vizir, na glavo damo kirurško kapo in oblečemo nepropustno haljo, obujemo zaščitne prevleke za obutev in si nadenemo dva para rokavic. Delo je težko, ker po pregledu vsakega pacienta moramo sobo popolnoma razkužiti, sob za obravnavo pacientov s simptomi covida-19 pa je malo in to povzroča dolge čakalne dobe. Čakalnic v bolnišnicah ni več, ker se otroci ne smejo združevati. K sreči trenutno ne hodi veliko otrok na urgenco, težko lahko predvidevamo, kako bo, če se bo stanje spremenilo.
Kako komentirate trenutno stanje v Italiji in drugod po svetu?
Trenutno smo na mejniku, opravljamo veliko število brisov. Okužbe rastejo, veliko je asimptomatičnih bolnikov, a tudi tistih, ki potrebujejo intenzivno nego. Videli bomo, če se bo pojavil drugi val. Prihaja zima in stanje se sproti spreminja, verjetno bo čez mesec dni slika bolj jasna.
Ali mislite, da je priporočljivo naše otroke cepiti proti influenci?
Ministrstvo za zdravje priporoča cepljenje otrok od 6. meseca do 6. leta in seveda vseh otrok, ki imajo kronične bolezni. Influenca je ena hujših viroz, zaradi katere tudi umira veliko ljudi. Hude težave lahko ima oseba, ki sočasno zboli za covidom-19 in kakšno drugo virozo. Otroci težko zbolijo za covidom-19, z veliko lahkoto pa zbolijo za influenco in so obenem tudi zelo kužni. Če bo epidemija influence sovpadala z drugim valom covida-19, bo to privedlo do preobremenitve zdravstvenega sistema, saj je navadno veliko ljudi hospitaliziranih zaradi influence.
Kaj menite o strategijah za preprečevanje okužbe, ki so v veljavi v naših šolah?
Vsaka šola se je primerno organizirala in sprejela potrebne ukrepe, ki jih določa ministrstvo, po mojem mnenju pa bi bilo primerno, da bi otroci ob spoštovanju vseh ostalih pravil v šoli stalno nosili zaščitne maske. Otroci težko spoštujejo medsebojno varnostno razdaljo in tudi okna učilnic pozimi ne bodo mogla biti stalno odprta. Med drugim so maske učinkovite v primeru, da se jih čim manj dotikamo, otroci pa si jih prevečkrat snemajo in ponovno nadevajo. Seveda razumem, da traja pouk več ur, povedati pa moram, da so otroci zelo prilagodljivi, veliko bolj kot odrasle osebe, in znajo spoštovati pravila. Zanje bi bilo verjetno lažje nositi masko kot pa stalno paziti, da upoštevajo varnostno razdaljo do sošolcev. Prepričana sem, da je ministrstvo ukrepe določilo, da bi ostala šola čim več časa odprta, da bi obvarovalo družine in vse tiste, ki so zdravstveno šibkejši. Vprašanje je, koliko so navodila izvedljiva in kako jih bodo otroci lahko spoštovali.
Kako naj se obnašajo starši otrok, ki imajo kronične bolezni? Je v tem primeru priporočljivo šolanje na daljavo?
Vse je odvisno od bolezni, ki jo otrok ima, in o možnostih, ki jih šola nudi. Odločitev za šolanje na daljavo je stvar domene med starši, osebnim zdravnikom oz. pediatrom in šolo. Vsakega otroka in njegove potrebe moramo posebej obravnavati. Posploševati ne smemo,  saj imamo trenutno v Italiji tudi zelo malo primerov otrok, ki so zboleli za covidom-19.
Kaj pa socializacija med najmlajšimi, ki je zelo pomembna za njihovo rast? Kako je lockdown vplival na njihovo psiho?
Izolacija v mesecih lockdowna je gotovo prinesla marsikatero težavo tudi na psihološki ravni otrok in najstnikov. Raziskava, ki so jo opravili v Otroški bolnišnici Gaslini, je pokazala, da 65% otrok pod 6. letom in 71% otrok med 6. in 18. letom starosti je razvilo probleme v obnašanju in simptome regresije. Najpogosteje so otroci imeli težave s spanjem, bili so bolj razdražljivi in kazali so znake tesnobe. Socializacija je pri otrocih in najstnikih zelo pomemben dejavnik za vzdrževanje psiho-fizičnega zdravja. Zelo pomembno je, da so otroci v poletnih mesecih in po koncu lockdowna zopet zaživeli kolikor toliko normalno življenje, čeprav z vsemi omejitvami, ki jih ta čas zahteva. Tudi ponovno odprtje šol je pomemben dejavnik, saj je šola zelo važen del otroškega življenja bodisi z vzgojnega kot s socialnega vidika. Starši in celotna družba moramo biti previdni, spoštovati pravila in prispevati k temu, da bodo šole čim več časa odprte in da bodo imeli otroci možnost socializacije in osebne rasti.
Nekaj praktičnih nasvetov za starše. Kako naj otroke pripravimo za šolo? Katere so najprimernejše maske? Kolikokrat in kako naj si otroci umivajo roke?
Starši smo se obvezali, da bomo v šoli spoštovali določena pravila, sporočiti in obrazložiti jih moramo tudi otrokom, da se bodo primerno obnašali. Prav je, da otrokom razložimo stvari na preprost način, tako da bodo jasno razumeli, kako se morajo vesti, samo tako bodo lahko pravila spoštovali. Otrokom ne smemo lagati, ker oni navadno hitro občutijo, da nekaj ne gre. Ponavadi, ko se z njimi nekaj resno zmenimo, obljubo skušajo držati. Kar se tiče mask, so najbolj primerne kirurške maske, čeprav so dovoljene tudi tiste iz blaga, roke pa naj si umivajo večkrat na dan. Tudi za otroke, kot za odrasle, veljajo že znana pravila, torej naj pravilno nosijo masko, tako da je nos pokrit, naj si umivajo roke in uporabljajo razkužilne gele, naj se ne dotikajo oči in obraza, naj ne nosijo čevljev v stanovanje itd. Otroci, ki pravila dobro razumejo, so pri ustreznem obnašanju veliko bolj dosledni od odraslih oseb.
Za zaključek, kako lahko starše pomirite glede začetka novega šolskega leta?
Starše je težko miriti. Žal živimo v času, ko se moramo naučiti sobivati z virusom. Kako se bo epidemija razvijala, nam ni znano, kot ne moremo predvideti, ali bo potrebno ponovno zaprtje šol. Vloga družine je bistvena za psihično zdravje otroka. Prikazati mu moramo realno sliko stanja na tak način, da jo lahko razume. Tudi na spletu lahko najdemo marsikateri nasvet, kako primerno razložiti koronavirus našim otrokom. Prepričana sem, da moramo vsekakor na prihodnost gledati pozitivno, skrbeti, da smo čim bolj optimisti in vedri, ker naše strahove prenašamo na otroke. Otroci čutijo, če je kaj narobe, zato skušajmo jim posredovati občutek varnosti in doma ustvarjati mirno, lepo domače okolje, v katerem bodo lahko premagovali tudi najbolj stresne trenutke.
Najlepša hvala za pogovor!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme