V kratkem Furje z burje v oddaji Ah, ta leta!
KCLB / Snemanje TV SLO 1
V zgodnjih popoldanskih urah v torek, 16. januarja 2024, se je v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž mudila snemalna ekipa TV Slovenija, da bi posnela pogovor s skupino znanih primorskih kamišibajkaric, ki so si nadele zgovorno ime Furje z burje. Vesno Marion iz Divače, Vero Papič iz Sežane, Mirno Stopar iz Nove Gorice, Silvo Karim iz Ajdovščine in Katerino Ferletič iz Doberdoba, že več let sicer bivajočo v Gorici, druži namreč burja, ki prevetri ozračje in duha. Tudi one so prevetrile kulturno ozračje v teh krajih, ko so se z vsem srcem podale v pustolovščino kamišibaj gledališča po zaslugi izvrstnih lutkarskih umetnikov Jelene Sitar in Igorja Cvetka, ki sta to “papirnato” gledališče že pred več kot desetletjem z Japonskega prinesla v Slovenijo in v kraje izven njenih meja. Na raznih tečajih sta z njim “okužila” marsikoga, tudi članice Furje z burje.
Kaj jih je med pogovorom spraševala Helena Pirc, voditeljica oddaje Ah, ta leta!, v kateri gledalci ob zgodbah gostov spoznavajo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečuje zrela generacija, nam je zaupala Katerina Ferletič, gotovo najboljša kamišibajkarica v zamejstvu, sicer zelo delavna vzgojiteljica v slovenskem vrtcu Mavrica v Bračanu. Prav njo je prve dni novega leta poklicala prijazna Martina Peštaj, urednica Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija, ki jo je Ferletičeva spoznala kot članico strokovne žirije na kamišibaj festivalu v Velenju. Ponudbo za pogovor je Katerina Ferletič takoj sprejela in kot kraj snemanja predlagala KCLB. Kot nam je povedala, so Furje z burje (žal je zaradi poškodbe bila odsotna Silva Karim, tudi znana likovna umetnica) posamično odgovarjale na vprašanja, kaj je zanje kamišibaj, kako pristopajo k izbrani zgodbi, kako jo pripovedujejo, koliko časa potrebujejo za ustvarjanje ilustracij, komu so kamišibaji namenjeni in kako jih sprejema občinstvo … Spregovorile so tudi o tem, kako se s kamišibajem vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo, ki je nekakšna protiutež današnji vsesplošni digitalizaciji. Zgodbe se zvrstijo ob avtorskih ilustracijah, ki jih pripovedovalec ali pripovedovalka vleče iz malega lesenega odrčka, “butaja”. Poudarile so zlasti izrazno moč kamišibaja. Z njim namreč lahko razvijajo najrazličnejše vsebine, od resnih do šaljivih. Gledalci bodo v omenjeni oddaji izvedeli tudi to, da so si malo za šalo, malo zares nadele ime Furje z burje, ker so same zelo energične, ustvarjalne, podjetne – skratka furjaste, take kot kraška burja, ki označuje njihove kraje. Vključene so v Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske. Za predsednico so si izbrale večkrat nagrajeno kamišibajkarico Silvo Karim. Same vlagajo veliko truda v izobraževanje na različnih področjih: govora, nastopanja, likovnega ustvarjanja … Skupaj nastopajo na raznih festivalih, v knjižnicah, na društvenih prireditvah, v šolah in vrtcih v Sloveniji, med Slovenci v Italiji in Avstriji. Ker so zelo dejavne, so si na Primorskem zamislile različne vseslovenske festivale: Kamišibaj dan v Gorici, ki je bil lani izveden že četrtič; Dan kamišibaja otroških ustvarjalcev Slovenije v Štanjelu (l. 2023 je bil tretjič na programu) in Festival narečnega kamišibaja v Štanjelu l. 2022. Tu so pred leti imeli tudi Slovenski kamišibaj festival. Furje z burje so redno, po predhodni selekciji, bile sprejete na Slovenske kamišibaj festivale in Mednarodne kamišibaj festivale v Piranu. Silva Karim se je udeležila tudi festivala v italijanskem mestu Varese. Vse so dobitnice posebnih priznanj in nagrad. V lanskem decembru so v Štanjelu, vsaka s svojim referatom, sodelovale na Konferenčni matineji na temo Narečni kamišibaj, njegova pojavnost, potenciali, aplikacije in razvojne poti. Zelo rade namreč segajo po narečnih ljudskih zgodbah, da bi le te ne šle v pozabo. Napovedale so, da bo septembra l. 2024 in l. 2025 v Gorici potekal 12. in 13. Slovenski kamišibaj festival. Spadal bo v sklop prireditev, ki jih bosta priredili Nova Gorica in Gorica v duhu čezmejne prestolnice kulture 2025, saj je kamišibaj posebna zvrst gledališča, zelo priljubljena tudi na Goriškem. Ob tem festivalu se bodo zvrstile kamišibaj delavnice za mlade, razstave v mestnem središču in nastopi v mestu in po vaseh.
Vse, kar so razkrile v pogovoru s Heleno Pirc, bomo lahko izvedeli iz oddaje Ah, ta leta!, ki bo na sporedu v soboto, 3. februarja 2024, ob 17.50 na programu TV SLO 1.
Pred samim intervjujem so snemalci TV Slovenija v atriju KCLB, ob prisotnosti kakih štiridesetih gledalcev, med katerimi so bili tudi otroci, ki obiskujejo Mladinski dom v Gorici, posneli kamišibaj pripoved Katerine Ferletič. Z velikim veseljem so spremljali zgodbo v sočnem doberdobskem narečju, Krjula, o revnem kmetu, ki se je naveličal jesti le zelje. S svojo krjulo, samokolnico, je šel krast krompir na sosedovo njivo (pri tem se mu je zdelo, da ga škripanje njenega kolesa opozarja: “Ne stuj jt!”), a sosed ga je zasačil in kmet je zbežal. Med begom se mu je zazdelo, da mu škripajoče kolo samokolnice očitajoče pravi: “Sm ti rjekla jst …”
Zabavna, a tudi poučna pripoved je, ob izvrstnem podajanju, izzvala smeh in prisrčno ploskanje.
