V iskanju odgovorov na hrepenenje
Ker smo pri maturi iz angleščine (višji nivo) morali prebrati Fitzgeraldov roman “Veliki Gatsby”, me je pritegnila tudi najnovejša filmska adaptacije te knjižne uspešnice, saj mi je zgodba ob branju kar malo “zlezla pod kožo”. Priznam, težko sem gledal tole filmsko uprizoritev, pa ne zato, ker bi bili slabi igralci – Di Caprio je zagotovilo odlične igre. Zmotila me je “anahronističnost” filma, saj so me ves čas motili sodobni vložki v zgodbo, ki poteka v 20. letih prejšnjega stoletja, zlasti govorim o glasbenih vložkih, a je treba reči, kako je to del režije Baza Luhrmanna, ki želi ustvariti nekakšno “nadčasovno” resničnost, želi, da se gledalec preda “imaginarnosti” in se počuti na ta način del dogajanja. Kot nalašč, torej, za mlado občinstvo, ki bi mu prevelika “zgodovinskost” zagotovo bila odbijajoča. Marsikdaj lahko govorimo o pravi “faraoničnosti”, zlasti ko gre za divje zabave, ki se dogajajo na domu gospoda Gatsbyja. Ko smo povedali vse to, velja reči, kako je film precej zvest pripovedi romana, ki ga je očitno želel avstralski režiser bolj približati tisti generaciji, nad katero se mnogi odrasli pritožujejo, kako da “nič ne bere”, s tem pa namigujejo na to, da mladi več ne segajo po knjigah. Ob tem se vselej sprašujem, zakaj se nikdar ne vprašajo, ali morda ne nosijo ti odrasli tudi sami velik del odgovora na vprašanje, zakaj zlasti njihovi mladi ne berejo … A pustimo te brezpredmetne polemike in raje povejmo, zakaj si velja film ogledati. Rekel bi, da predvsem zaradi zgodbe, ki je filmu podlaga. Ta nam namreč govori o tistem največjem hrepenenju, ki je v človeškem srcu, katerega izpolnitev je srečnost, ljudje pa vse prepogosto ubiramo poti, da bi našli odgovor na to hrepenenje, ki se nazadnje izkažejo za zaslepljujoče in zavajajoče. Gatsby okrog sebe ustvari pravi, pravcati paralelni svet, ki je nadvse bleščeč in v njem ne manjka prav nič – vsaj na videz. Pa vendar se izkaže, da v njem manjkajo prav najbolj osnovne stvari: ljubezen, človeška bližina, prijateljstvo … Gatsbyjev svet je čudovita metafora virtualnega sveta, v katerem se izgublja vse več ljudi. Vseh, ne le mladih.
Andrej Vončina
(iz priloge Bodi človek!, 30.5.2013)
Gledali smo “Veliki Gatsby”
