V gosteh katalonski Komorni zbor FCEC

Piše: PAL Fotografije: DP

KCLB / Vtisi pevke, goriške rojakinje Emanuele Klanjšček

Zborovska glasba je od nekdaj eden najmočnejših simbolov narodne identitete: ker je skupinski umetniški izraz, ima besedilo in torej posreduje jasno sporočilo, nenazadnje ker je melos najgloblji odraz značaja in čutenja določenega naroda. Zato so bili zbori kulisa pomladi narodov v 19. stoletju in še danes delujejo kot “zvočni” ambasadorji.

Katalonija ima od lanske sezone komorni zbor, ki ga je narodna zborovska federacija sestavila z izbranimi pevci, da bi s turnejami promoviral in vrednotil katalonsko glasbeno literaturo od srednjega veka do današnjih dni. Zbor je prejšnji teden gostoval na Goriškem, kjer se je srečal s predstavniki občin Gorica in Nova Gorica, nakar je izvedel večerni koncert v KC Lojze Bratuž. Vodita ga priznana dirigenta Daniel Mestre in Montserrat Rios, ki sta bila na koncertu tudi “vodiča” skozi osem stoletij katalonske glasbe, saj sta predstavila vsebine vsake glasbene točke, od srednjeveške Rdeče knjige iz Montserrata vse do sodobnih avtorjev mlajše generacije. Večji del koncerta pa so sestavljale priredbe ljudskih spevov, ki so posredovali zgodbe o morju, ljubezni, veselih praznovanjih s plesi od sardane do bolj eksotične habanere.

Prvi dodatek po uradnem delu koncerta in pred izvedbo katalonske himne je bil poklon gostiteljem, saj je zbor izvedel ponarodelo Lipa zelenela je. V tem primeru jih je vodil Zdravko Klanjšček, ki je bil tudi glavni pobudnik goriške etape na turneji katalonskega zbora. Izmenjava med manjšinama je nastala, ker ima katalonski Komorni zbor FCEC tudi “zamejsko” kvoto. V njem poje namreč Goričanka Emanuela Klanjšček, ki smo jo po koncertu vprašali po vtisih o tem medmanjšinskem dialogu na krilih zborovske glasbe.

“Ko sem pred mnogimi leti šla v Barcelono, sem sledila srcu. Od samega začetka sem se vključila v razne zbore,” nam je povedala in potrdila, da je zborovska glasba kot skupinska dejavnost tudi izjemno sredstvo za integracijo v novem okolju. V njenem primeru je predstavljala tudi vez z domačim okoljem, saj je priznala: “Oče je zborovodja, jaz altistka in petje je bistveni del mojega življenja, neka osnova. Rodila sem se med notami in gradbenimi načrti. Navdušila sem se za oboje.”

V Kataloniji ste se vključili v priznane zborovske skupine.

Petnajst let sem pela v zboru Orfeo Català, ki ima svoj sedež v znamenitem Palau de la Musica Catalana v Barceloni. S to zasedbo sem gostovala po celi Evropi in sem sodelovala pri simfonično-zborovskih projektih. Tega nisem bila vajena pri nas, kjer je zborovsko petje pretežno a cappella. Z orkestrom smo izvajali znamenite repertoarje, število vaj in nastopov pa je postalo preveč naporno, ko se je družina povečala s tremi otroki. Zato sem se vključila v zbor Carmina, ki ga vodi Daniel Mestre. Je dober zbor, a z manjšo mednarodno dejavnostjo. Lani pa sem prestala avdicijo za nov projekt in sem postala članica Komornega zbora FCEC.

Od manjšine do manjšine, ste zaznali stične točke v čutenju, mišljenju, odnosu do narodne skupnosti?

Tudi v Barceloni imamo dva jezika: katalonščino in španščino. Rodila sem se v dvojezičnem prostoru, v novi domovini pa sem pridobila še dva dodatna jezika. Opazila sem veliko podobnih situacij. Tudi oni se vsak dan borijo za pravice, da ohranijo svojo kulturo in jo ponesejo v svet. Po drugi strani pa izhajamo iz različnih zgodovinskih ozadij in tudi v zborovski glasbi zaživijo drugačne pokrajine: oni imajo veliko morja in plesa, mi pa griče in lipe.

Verjetno pa je bilo za “zamejko” lažje razumeti njihove ideale.

Prav gotovo. Ko sem se izselila, mi je oče rekel: “Govori vedno, kot ješ: cargols, calçot … Naučiti se moraš jezika naroda, ki te je sprejel medse.” Obožujem katalonsko kulturo: diši po starih tradicijah na eni strani, po drugi pa stremi k inovaciji. Borijo se za samostojnost. In jaz z njimi.

Komorni zbor se je rodil ravno z namenom, da krepi prepoznavnost katalonske specifike.

Imamo veliko dobrih zborov, ki izvajajo veliko mednarodne literature. Namen tega zbora pa je širiti katalonsko kulturo po svetu, zato izvajamo izključno naše skladatelje. Sestavlja ga okrog osemnajst izbranih pevcev, ki imajo za seboj pomembne pevske izkušnje. Po ustanovitvi smo izvedli prvo turnejo na Portugalskem in po Kataloniji, zdaj pa smo namenjeni v Avstrijo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme