V epidemiji zavzemanje za vrednote, kot so življenje, zdravje in tudi gospodarstvo!

Piše: Marijan Drobež

Vživljenju in razmerah v Sloveniji, v kateri je zaradi epidemije z virusom covid-19 polno ovir in strašljive nevarnosti za celotno narodno skupnost, sta naša misel in skrb namenjeni tudi spominu in počastitvi mrtvih, kar spada med izročila naše kulture, civilizacije in krščanske opredeljenosti. Bližnji 1. november, praznik Vseh svetih, in 2. november, praznik spomina na verne rajne, bomo sicer zaznamovali brez tradicionalnih oblik in načinov in udeležbe ljudi oziroma vernikov. Povzročitelj težav je virus, toda vsebina in pomen obeh praznikov bosta vseeno ohranjena.
Slovenska škofovska konferenca je odločila, da so svete maše z ljudstvom do nadaljnjega odpovedane, dovoljene pa so osebne maše duhovnika brez vernikov. Priporočeno je spremljanje svetih maš po spletu, radiu in televiziji. Največ takih obredov – tudi prenos svete maše iz ljubljanske stolnice – bo na praznik vseh svetih, pričeli se bodo ob deseti uri. Zaradi zdravstvenih razmer se na oba praznika opusti tradicionalno obiskovanje sorodnikov in prijateljev. Verniki naj obiščejo samo grobove v domači župniji in tam molijo za rajne. Duhovniki bodo blagoslovili vse grobove na pokopališču z enega samega mesta, brez blagoslova posameznih grobov in brez navzočnosti vernikov.
Med navodili Slovenske škofovske konference o ravnanjih in obnašanjih med delovanjem virusa covid-19 je zelo pomembno vabilo škofov, naj verniki namesto nakupov cvetja in sveč darujejo za svete maše ali za razne dobrodelne namene. Slovenska škofovska konferenca tudi naroča, naj duhovniki, redovniki, redovnice ter verniki dosledno uresničujejo državna in cerkvena navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.
Zaradi nepričakovano hitrega širjenja tako imenovanega drugega vala okužb je vlada 19. oktobra v Sloveniji znova razglasila epidemijo za obdobje tridesetih dni. Premier Janez Janša je pojasnil, kateri so prednostni cilji, ki si jih vlada v boju zoper virus postavlja. Pravi, “najprej so življenja, potem je zdravje in potem je ekonomija oziroma gospodarstvo, še posebej življenjsko pomembne dejavnosti. Vse drugo, od zabave do številnih drugih dejavnosti, pa tudi nekaterih svoboščin, bo moralo nekaj časa počakati. Bolj ko bomo z ukrepi in obnašanjem upoštevali to lestvico vrednot, prej se bomo lahko vsaj večinoma vrnili k normalnemu življenju.” V vladi medtem pripravljajo predlog že šestega svežnja tako imenovanih protikoronskih ukrepov, s katerimi bodo odobrili nova sredstva za pomoč prebivalcem in gospodarstvu, prizadetim z virusom covid-19. V Sloveniji že poteka tudi cepljenje zoper sezonsko gripo, ki je brezplačno in bo letos zajelo, tako kaže zanimanje, zelo veliko število ljudi. Povsod v državi znova deluje tudi civilna zaščita, ki nudi vsestransko pomoč ljudem v stiski in težavah. Vladni urad za komuniciranje je vzpostavil klicni center za posredovanje zanesljivih informacij o delovanju koronavirusa. Prebivalci lahko informacije dobijo na brezplačni telefonski številki 080 1404 med 8. in 20. uro.
O obdobju virusa in povezavi tega zla s politiko je v reviji Ognjišče napisal komentar Branko Cestnik, teolog, župnik v Frankolovem pri Celju, pa tudi znan politični analitik in pisatelj. V komentarju z naslovom Trd oreh ugotavlja: “Drugi del koronavirusa smo pričakovali, nismo pa mislili, da bo tako uničujoč, resen, in da bo Slovenija v sredini oktobra svetovno ‘zablestela’ po številu okuženih na milijon prebivalcev. Očitno se nam dogaja palica, močan udarec. Vprašati se je, če smo res tako trd oreh, da nas bo šele velika stiska spravila k razumu in odgovornosti. Najprej si moramo priznati, da se je Slovencem in Slovenkam zgodilo vsem enako. Podcenjevali smo koronavirus. V Sloveniji je bilo obče pomanjkanje čuječnosti. Slabo bi bilo, če bi nekdo koronavirus uporabil kot orodje za kampanjo zoper drugega in dobesedno preko trupel utrjeval svojo ideološko in politično prevlado. Oktobrska kriza dokazuje, da ta namera obstaja in da ni majhna. Nekateri vplivni ljudje so žal ideološko sfanatizirani do te mere, da so izgubili stik z resničnostjo in ne vidijo, da je krivda za jesenski skokovit izbruh okužb kolektivna, predvsem pa, da je naš resnični in skupni sovražnik covid-19. Nekdo bo palici, ki je udarila z virusom, rekel Božja kazen, mi pa bomo temu rekli Božja priložnost za poboljšanje.”
V slovenski politiki se sicer nadaljujejo trenja in polemike z glavno značilnostjo, da si opozicija prizadeva ovirati delo vlade, jo odstaviti, vendar za to ne uspeva zbrati 46 poslanskih glasov. Tisti, ki navdihujejo in usmerjajo politiko levice, so začeli v politično igro pošiljati Karla Erjavca, nekdanjega predsednika stranke Desus in zunanjega ministra. Prejšnja vlada pod vodstvom Marjana Šarca je podcenjevala koronavirus in zatrjevala, da gre za običajno gripo, sedaj pa omenjeni nekdanji predsednik vlade izjavlja, da je sedanja vlada kriva za drugi val epidemije in naraščanje okužb. Predsednik vlade Janez Janša je imel po spletu pogovor z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero sta se sporazumela o več pomembnih skupnih vprašanjih obeh držav. Novica je tudi ta, da se je zunanji minister med obiskom v baltskih državah okužil z virusom covid-19 in se zdaj nahaja v tako imenovani samoosamitvi.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme