“V Benečiji je naše srce, ne smemo pa biti zaprti”

Piše: Katja Ferletič

Kulturni dom / Okrogla miza in odprtje razstave ob 70-letnici Novega Matajurja

Okrogla miza z naslovom Novi Matajur: 70 let glasilo slovenske manjšine v Furlaniji je potekala v torek, 11. januarja, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Sodelovali so Iole Namor, Zdravko Likar, Miha Obit in Rudi Pavšič, večer pa je povezovala režiserka in programistka Radia Trst A Alenka Florenin. Ob tej priložnosti so v preddverju odprli tudi dokumentarno razstavo o beneškem tedniku, ki bo na ogled do 24. januarja. Za razstavo in grafično prenovo tednika je poskrbela grafična oblikovalka Elena Guglielmotti. Na predstavitvi je navzoče pozdravil tudi nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, govorniki pa so orisali pot, ki jo je tednik opravil od ustanovitve do današnjih dni.

Leta 1950 je Matajur osnoval Vojmir Tedoldi, ki pa je moral zaradi hudih nacionalističnih pritiskov uredništvo iz Špetra preseliti v Videm. Novi Matajur je svoje uredništvo dobil v Čedadu leta 1974, odgovorni urednik je postal Izidor Predan, s 1. januarjem 1985 je začel izhajati tedensko, odgovorna urednica pa je postala Iole Namor, nazadnje je od 1. septembra 2013 urednikovanje tednika prevzel Miha Obit. Časopis je dvojezičen, ob standardni slovenščini pa posveča posebno pozornost tudi krajevnim slovenskim narečjem, ki predstavljajo izredno bogastvo.

“Ko govorimo o našem časopisu, takoj izstopa pogum, ki so ga imeli njegovi snovalci, njihova razgledanost. Razumeli so, da je v narodno-politični bitki za priznanje Slovencev v Videmski pokrajini potreben časopis,” je dejala nekdanja urednica in predsednica Kulturnega društva Ivan Trinko Iole Namor. Politično ozračje je bilo v tistem obdobju in kasneje zelo sovražno nastrojeno proti Slovencem, ekstremisti so vseskozi skušali preprečiti izhajanje časopisa in celo poštarji so časopise raje metali v smeti, kot da bi jih dostavljali naročnikom. Na Novem Matajurju so se vedno borili za priznanje Slovencev v Videmski pokrajini, za pravico do uporabe slovenskega jezika in za slovensko šolo, na politični ravni pa so se razmere izboljšale šele v 70. letih prejšnjega stoletja. Urednica je opozorila tudi na hude ekonomske težave, ki so v letih privedle do tega, da so se ljudje množično izselili; dejala je, da so na straneh časopisa v vsaki številki zahtevali sredstva, ki bi omogočala, da bi skupnost lahko preživela na svoji zemlji, “Benečija je že 20 let žrtev deželne politike in spreminjanja sistema krajevnih uprav.” Iole Namor je na večeru tudi predstavila Trinkov koledar za leto 2022, ki ga je oblikovala Elena Guglielmotti, za platnico pa je poskrbel umetnik Hijacint Jussa.

Rudi Pavšič, časnikar pri listu in predsednik zadruge Novi Matajur, dobro pozna manjšinsko stvarnost v Benečiji in zgodovino časopisa, ki je vedno bil odraz te stvarnosti, ki danes množično prihaja v Gorico in v Trst in je po njegovih besedah “najbolj bran časopis v zamejstvu”. Dejal je, da je bila v prejšnjh desetletjih razdvojenost v manjšini veliko manjša, “virus ločevanja je kasneje prišel iz Slovenije”, in prepričan je, da je Novi Matajur glasilo, ki združuje. Opozoril je na demografski padec, ki je posledica pomanjkanja ekonomskih sredstev. Izhod iz tega stanja bi omogočili le strokovni kadri, ki bi na tem ozemlju lahko ustvarili možnosti, da bi Benečija tudi z gospodarskega vidika zlezla na zeleno vejo in zaustavila izseljevanje. Prepričan je, da je potrebno nadgraditi vez s Posočjem, s Slovenijo, in Novi Matajur se za tesno sodelovanje že zavzema. “Naša bodočnost je vezana na sodelovanje s Slovenijo,” je dejal. V nadaljevanju se je Pavšič nekoliko obregnil ob današnje zanimanje Slovenije za Benečijo, dejal je, da obiski z državnih vrhov matične domovine so premalo, da bi izboljšali gospodarsko stanje ozemlja. Z njim se je strinjal Zdravko Likar, nekdanji načelnik Upravne enote Tolmin ter velik prijatelj Benečanov, ki se je spomnil pokončnih beneških mož, ki so se v preteklosti zavzemali za obstoj in razvoj slovenske skupnosti. “Proporcionalno s številom ljudi, toliko kulturnih ustvarjalcev in društev, kolikor jih premore Benečija, ne premore noben konec slovenskega narodnega telesa,” je dejal. Glavno možnost za gospodarsko napredovanje prepoznava Likar v razvoju čezmejnega turizma, “za Benečijo bi bilo dobro, da bi del turističnega vala pljusknil čez Matajur, Kanin in Stol”. Govornik je tudi spomnil na veliko pomoč Slovenije, ki je je bila deležna Benečija pred 40 leti.

Glavni urednik časopisa Miha Obit v Benečiji pogreša primerno politično voljo in politične strukture, ki bi lahko nekaj konkretnega naredile za razvoj, vsekakor je opozoril na uspešne projekte na kulturni ravni. Navzočim je predstavil vsebinske izbire in grafično preoblikovanje časopisa. Poudaril je, da veliko skrb posvečajo ravnotežju med posameznimi jeziki, v zadnjih dveh letih pa je tudi njihovo delo močno spremenila pandemija. “Trudimo se, da pišemo o dogodkih v Benečiji, krajevni kroniki, a tudi o dogajanju zunaj Benečije, v zamejstvu in Posočju. V Benečiji je naše srce, ne smemo pa biti zaprti,” je razložil in dodal, da na straneh Novega Matajurja najdejo svoj prostor tudi zahtevnejše teme – časopis že od ustanovitve dalje opravlja tri poglavitne funkcije: informativno, kulturno in povezovalno.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme