Kristjani in družba

“Utrdimo ljubezen do domovine, do drugih narodov!”

“Utrdimo ljubezen do domovine, do drugih narodov!”

SV. VIŠARJE / Homilija koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka

Dragi rojaki iz domovine in zamejstva in izseljenstva, cenjeni gostje in spoštovani domačini. Prisrčno vas pozdravljam v romarski cerkvi Matere Božje na Svetih Višarjah in vam želim milost in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. Tudi letos smo se zbrali, kakor vsako leto, da utrdimo krepost svoje vere in svojega upanja ter svoje ljubezni, tudi ljubezni do domovine in do drugih narodov, da okrepimo medsebojne vezi, da obnovimo stara poznanstva in sklenemo nova prijateljstva. Takšno srečanje ima svoje mesto tudi v cerkvi in pri bogoslužju, saj smo tudi vsak svojo deželo in svojo domovino prejeli po Gospodovi dobroti in jo sprejemamo iz Božje roke.
V pesmi, ki jo je izvoljenemu ljudstvu zložil tik pred svojo smrtjo, Mojzes namreč piše: ‘Ko je Najvišji narodom delil posesti, ko je ločeval človeške otroke, je ljudstvom določil ozemlja po številu Izraelovih sinov’ (5 Mz 32,8). Podobno pravi Job v svojem govoru prijateljem: ‘Narode povečuje in jih pokončuje, narode razširja in jih ugonablja’ (Job 12,23). Isto misel je ponovil apostol Pavel na areopagu v Atenah: ‘Iz enega izvora je ustvaril ves človeški rod, da prebiva po vsej zemlji, in je bivanju ljudi odmeril ter določil čase in meje’ (Apd 17,26). Misel, da smo vsak svojo domovino prejeli od našega Gospoda in Stvarnika, krepi ljubezen vsakega človeka do rodnega kraja in materinega jezika.
Današnji odlomki Božje besede nas opozarjajo na dvojno presežnost in odprtost, ki je potrebna najprej vsakemu posamezniku in vsakemu človeku: presežnost in odprtost do Gospoda in presežnost in odprtost do bližnjega in do soseda. Vsakemu izmed nas se namreč lahko zgodi, da se zapre vase in ne vidi človeka poleg sebe, ali da se zapre v ta svet in ne vidi nad seboj Gospoda. Zato si vsakdo mora stalno prizadevati za to dvojno presežnost in odprtost do ljudi okrog sebe in do Gospoda nebes nad seboj. Preseganje samega sebe nasproti bližnjemu namreč naredi človeka za človeka in preseganje samega sebe nasproti Bogu naredi človeka za Božjega otroka.
Navedeno pravilo, ki v skladu s prvo in drugo največjo zapovedjo velja za vsakega posameznika, pa seveda velja tudi za vsak narod. Tudi vsak narod se namreč lahko zapre sam vase, da ne vidi svojega soseda, in se lahko zapre samo v ta svet, da ne vidi nad seboj Gospoda. Pred takšno slepoto in takšno zablodo nas opozarjajo tudi vsa tri današnja branja: Gospodova prilika v evangeliju – kar pa si spravil, čigavo bo; Pavlova spodbuda v drugem berilu – iščite to, kar je zgoraj; Pridigarjeva trezna presoja v prvem berilu – vse je nečimrnost!
Tudi velika večina nekega naroda se namreč lahko zapre sama vase in ne vidi nad seboj Gospoda. Tako se je, kakor je vsem dobro znano, dogajalo celo izvoljenemu narodu, kjer je pogosto ostajala zvesta komaj desetina. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

09.08.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!