“Ustvarjalnost je nekaj, kar se navadno rodi v človeku kot posledica potrebe po določeni spremembi”

Piše: Katja Ferletič

Oktobra lani je naša draga Maida, nezamenljiva članica uredništva Novega glasa, šla na materinski dopust. K nam je prišel grafični oblikovalec Ivan Persoglia, ki se je kmalu izkazal za izredno delavno in kreativno osebo. Ivan je v kratkem času spoznal delo na uredništvu in kako vsak teden nastane naš časopis. Zelo pozitivno se je vključil v delo, tako da smo mu zaupali oblikovanje časopisa in našo lansko reklamno kampanjo.
Drage bralke in bralci, danes držite v rokah Novi glas s popolnoma prenovljeno podobo in za vse grafične novosti gre seveda največja zasluga Ivanu.

Prosim, da se predstaviš našim bralcem.
Ime mi je Ivan Persoglia in sem grafični oblikovalec, amaterski fotograf in ljubitelj tipografije. Moj poklic me resnično navdušuje, zato rad delam na kakovosten način. Po značaju sem zelo radoveden, zato se nenehno trudim z raziskovanjem novih tehnik in iskanjem idej. Trenutno delam kot oblikovalec pri tedniku Novi glas, obenem pa sem tudi samostojen grafični oblikovalec.
Zakaj in kdaj si se začel zanimati za grafično oblikovanje?
Za grafično oblikovanje sem se začel zanimati precej zgodaj. Že kot najstnik sem večkrat opazoval plakate in reklamne oglase ob cestah in se spraševal, ali sta mi njihova oblika in grafična podoba všeč ali ne. Poleg bežnega opazovanja s ceste sem se začel zanimati za grafično oblikovanje predvsem zaradi očeta. Oče, ki skrbi za goriške muzeje, me je že v otroških letih spremljal na veliko razstav. Sprva so mi bile večinoma vse ekspozicije v muzejih dolgočasne, navdušili so me le oglasi razstav in njihovi letaki. Seveda sem s časom začel ceniti tudi razstave, a ostal sem navezan na oblikovanje – najlepše letake razstav sem si celo prisvojil in jih danes še vedno skrbno hranim. Moja radovednost do letakov se je kasneje spremenila v željo po oblikovanju le-teh.
Za grafično oblikovanje sem se začel zanimati predvsem zato, ker sem čutil potrebo po izražanju svoje ustvarjalnosti. Ustvarjalnost je nekaj, kar se navadno rodi v človeku kot posledica potrebe po določeni spremembi, spremembe pa so včasih neprijetne, nekaj, česar se bojimo, in vendar lahko napredujemo le s temi.
Lahko prosim poveš našim bralcem, katere študije si opravil in katere so tvoje dosedanje najpomembnejše izkušnje na področju oblikovanja?
Višješolski študij sem opravil na tehničnem zavodu v Gorici, obiskoval sem DITZ Jurij Vega. Na šoli sem se ukvarjal pretežno z računalniškim programiranjem, zato sem čutil potrebo, da sem svojo kreativnost spravil iz sebe, in zaradi tega sem izbral kot diplomski študij grafično oblikovanje. Septembra 2019 sem diplomiral kot “graphic designer” na “Accademia di Belle Arti di Udine G.B. Tiepolo” s končno oceno 110 s pohvalo. Kar zadeva konkretnih delovnih izkušenj na področju grafičnega oblikovanja, moram poudariti, da sem zelo hvaležen upraviteljem glasbene šole Emil Komel in KCLB, ker so mi prvi zaupali. S šolo Komel še vedno sodelujem – poleg spletne strani šole sem poskrbel tudi za grafično identiteto tečajev in tekmovanj “Musica Goritiensis”.
Katerih računalniških programov se največ poslužuješ pri svojem delu?
Pri svojem delu se največkrat poslužujem paketa programov Adobe. To se pravi, da odlično obvladam programe InDesign, Illustrator, Photoshop, Lightroom za statične elemente ter After effect in Premiere za video elemente. Poleg paketa Adobe večkrat uporabljam tudi Rhino in Autocad za oblikovanje 3D.
Kako ostajaš vedno na tekočem glede vseh novosti? Obstajajo posebni tečaji?
Vse novosti spremljam kot samouk po spletu. Večkrat se celo enostavno poslužujem spletne platforme YouTube za učenje, saj je s pomočjo te mogoče najti ogromno kakovostnih video-priročnikov.
Grafični ustvarjalec je oseba, ki se ukvarja z vizualnim sporočanjem. To je široko in raznovrstno področje. Kako lahko pri svojem delu ostaneš izviren in ustvarjalen, ko vsi vsak dan prejemamo tisoče najrazličnejših informacij in vizualnih sporočil?
Težko je ostati ustvarjalni in izvirni. Živimo v družbi, ki je dobesedno “bombardirana” in “onesnažena” s primeri slabega oblikovanja. Ko govorim o slabem oblikovanju, ne mislim le na zgrešeno uporabo barv ali napačne izbire pisav, temveč prav na pomanjkanje skrbnega premišljevanja. Vsako delo mora po mojem mnenju biti podrobno premišljeno in nato konkretizirano na učinkovit način – prav v tem se grafično oblikovanje razlikuje od umetnosti, saj ni namenjeno samo sebi.
Kje dobiš navdih? Se zgleduješ tudi po delih znanih ustvarjalcev?
Navdih dobim v svoji vsakdanjosti. Grafično oblikovanje najdemo povsod: od tablic na avtomobilih do embalaže kave ter izložb v trgovinah. Kot sem že povedal, smo res obkroženi z grafičnim oblikovanjem, tako da je skoraj nemogoče se ne neposredno zgledovati po nečem, kar smo že videli.
Umetnost in oblikovanje sta krivulji, ki se stalno križata. Ni oblikovalca, ki ne bi poznal umetnosti, in obratno, zato je ustrezno poznavanje zgodovine umetnosti temeljnega pomena za dobrega grafičnega oblikovalca. Seveda se tudi jaz zgledujem po delih znanih umetnikov.
Katero področje grafičnega oblikovanja te najbolj zanima? V čem bi se rad specializiral?
Že od vsega začetka me je najbolj navduševalo področje tipografije. Tipografija je veda, ki preučuje oblikovanje črk in pisav ter njihovo uporabo v besedilu. Za mojo ljubezen do črk je gotovo kriva knjiga “Just My Type: A book about fonts” angleškega časnikarja Simona Garfielda, ki na preprost in zabaven način opisuje uporabo črk v naši vsakdanjosti ter pojasnjuje, zakaj ljudje ne maramo določenih pisav, kot so npr. Comic Sans, Papyrus ali Trajan.
Na katerega od svojih projektov si najbolj ponosen?
Projekt, na katerega sem najbolj ponosen, je gotovo moja diplomska naloga z naslovom “Gorizia / Nova Gorica”. Cilj mojega projekta je ustvariti novo enotno vizualno identiteto obeh mest za skupno kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025. Moja diplomska naloga je priročnik, ki določa glavne smernice za pravilno uporabo izbrane grafične podobe mest v raznih kontekstih: določa pravila in načine uporabe različnih grafičnih elementov, tipografij, barv itd.
Na mednarodnem scenariju je proces gospodarske, družbene in kulturne globalizacije privedel do povečanja konkurence med mesti. Vsako mesto si danes želi ustvariti svojo podobo, tako da lahko postane bolj prepoznavno in privlačno. Skuša se učinkovito “tržiti” in svoje znamenitosti predstavlja z različnimi dejavnostmi, prireditvami, festivali in sejmi. Te dejavnosti, ki se med sabo zelo razlikujejo, imajo velik pomen tudi pri posameznih ustanovah, ki pogosto ne sodelujejo med sabo. S svojim projektom “Gorizia / Nova Gorica” sem skušal ustvariti skupno vizualno identiteto in skupen način sporočanja za obe mesti, s tem sem nameraval opredeliti in predlagati enotno vizijo mesta, pogoj za učinkovito trženje našega ozemlja.
Kakšno vlogo ima danes grafično oblikovanje v tiskanih izdelkih, časopisih, revijah, knjigah, kakšno pa v digitalnem svetu?
Grafični oblikovalec pripravlja in izdeluje grafična sporočila v različnih tehnikah. Njegova naloga je prenos informacij z ustrezno uporabo podob in besed. Vloga oblikovalca je tako na prvem kot na drugem področju podobna, razlikuje se samo medij, za katerega ustvarja. Ko načrtujem projekt, namenjen digitalnemu svetu, moram upoštevati različne pogoje, kot so npr. berljivost elementov na različnih zaslonih – to se pravi, da mora biti moje delo “responsive”, učinkovito, istočasno na telefonskem in na računalniškem ekranu. Ko se ukvarjam s projekti, ki so namenjeni tiskanim izdelkom, moram upoštevati druge dejavnike, kot so npr. vrsta papirja ali tehnika tiska. Razvidno je, kako sta si oba sveta dejansko podobna, a istočasno različna.
Bo po tvojem mnenju papir obdržal svojo pomembno vlogo kot sporočilno sredstvo?
Mediji se preoblikujejo, prilagajajo, spreminjajo, vendar ne izginejo. Čeprav si včasih mislimo, da bo določeno sredstvo sporočanja zastarelo oz. izšlo iz vsakdanje uporabe, bo to zelo verjetno pridobilo novo vlogo za nišo novih uporabnikov. Smrt radia je bila npr. že večkrat napovedana, a kljub temu danes vidimo, da je ta medij eden izmed najbolj “zdravih”. Da ne govorim o vinilnih ploščah ali zgoščenkah, ki danes doživljajo pravi “revival”. Isto velja tudi za tiskane knjige, ki kljub razvoju elektronskih in zvočnih knjig ne doživljajo krize. Prav zaradi tega mislim, da bo papir obdržal svojo vlogo. Vsak kanal je komplementaren drugemu in le množica kanalov lahko učinkovito seznani bralca z zadevami, ki ga zanimajo.
Kako je prišlo do nove grafične podobe našega tednika? Katere so glavne novosti?
Ko sem prvič srečal odgovornega urednika časopisa Jurija Paljka, mi je jasno povedal, da so bralci Novega glasa konservativni in da ne marajo večjih sprememb. Res je, spremembe so včasih neprijetne, a, kot sem že povedal, so ključnega pomena. Bojimo se tega, česar ne poznamo, vendar le s spremembami lahko napredujemo.
Glavne novosti časopisa so enostavno rešitve problemov stare edicije. To se pravi velikost pisave, prenatrpanost teksta, majhne slike, nepotrebni okraski itd. Bralce sem želel čim manj destabilizirati tako, da bi se v novem časopisu lahko hitro spet počutili kot doma.
Pri katerih modelih “designa v komunikaciji” si se zgledoval in kako si opravil svoje izbire za našo novo podobo?
Ko sem opravil izbire za novo podobo, sem se seveda zgledoval po časopisih, ki imajo danes največ uspeha. Časopis mora bralca pritegniti najprej zaradi vsebin, le naknadno zaradi svoje oblike. Prav zaradi tega sem ohranil minimalističen in linearen slog. Rad bi vam citiral nemško-ameriškega arhitekta in pedagoga Ludwiga Miesa van der Roheja, ki je pravil “Less is more” – “Manj je več”. Sledil sem temu geslu in odstranil nepotrebne elemente. Ohranil sem osnovne elemente starega časopisa in spremenil pisave, njihove velikosti ter razmik med vrsticami.
V današnji družbi, ki jo preveva na tisoče vizualnih sporočil, podob, slik, kako se lahko grafični oblikovalec uveljavi in razlikuje od ostalih?
Da se dober grafični oblikovalec lahko razlikuje od ostalih in se uveljavi na svojem področju, mora biti vztrajen. Izogniti se mora različnim dogmam – to so rezultati razmišljanja drugih, ne lastnih. Izključiti mora hrup tujih mnenj, poslušati svoj notranji glas, najpomembnejše pa je imeti pogum in slediti svojemu srcu ter intuiciji.
Ob grafičnem oblikovanju, ki je tvoj poklic, imaš kaj prostega časa za svoje konjičke? S čim se rad ukvarjaš?
Kot za vsak poklic, je tudi za grafičnega oblikovalca potrebna dobra organizacija dela, samo na tak način si lahko prilastim nekaj prostega časa. Ko ne sedim pred računalniškim ekranom, se rad posvečam zdravemu življenjskemu slogu – redno treniram v telovadnici Sport&Fit v Gorici ter igram košarko s prijatelji. Lahko bi rekel, da tudi v mojem vsakdanjem življenju, prav tako kot v vsakem mojem projektu, prevladuje disciplina, brez nje je nemogoče doseči zastavljene cilje.
Kateri so tvoji načrti za prihodnost?
V prihodnosti bi rad nadaljeval magistrski študij na milanski univerzi Politecnico. Tečaj, ki bi ga rad obiskoval, je “Design della comunicazione”. Izobraževalni cilji tega magistrskega študija so izboljšanje teoretičnih in sistemskih kompetenc ter ustvarjanje figure oblikovalca, ki je sposoben opredeliti strateške koncepte, povezane z oblikovanjem zapletenih komunikacijskih sistemov, s posebnim poudarkom na digitalnem svetu.
Po opravljenem študiju bi si rad nabral veliko izkušenj tudi v tujini. Vsekakor si prizadevam, da se bom v prihodnosti vrnil v domače kraje in deloval tudi v naši slovenski skupnosti.
Dragi Ivan, najlepša hvala za pogovor in za tvoje dragoceno delo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme