Ustavimo brodolom civilizacije!

Piše: Jurij Paljk

“Ponovno sem tukaj, da bi vas srečal. Tukaj sem, da bi vam povedal, da sem vam blizu. In vam to rekel iz srca. Tukaj sem, da bi videl vaše obraze, da bi vas gledal v oči. Oči, ki so polne strahu in pričakovanja; oči, ki so videle nasilje in revščino; oči, razbrazdane zaradi mnogih solz,” so bile prve besede papeža Frančiška, ki jih je minulo nedeljo, 5. decembra 2021, v sprejemnem centru za begunce na otoku Lezbos namenil beguncem, ki so tam zbrani. Pastoralni obisk na Cipru in v Grčiji je papež sklenil v ponedeljek, 6. decembra 2021, a svoj vrh je imel v begunskem središču, kjer je ponovno poudaril, naj ne obračamo hrbta resničnosti in naj že vendar nehamo prelagati odgovornost na druge, kot da za migracijsko vprašanje nikomur ni mar in je samo neko nekoristno breme, ki ga je kdo prisiljen nositi.

Njegov vzklik: “Ustavimo brodolom civilizacije!” je pretresljiv, namenjem vsem, ne samo vernikom, saj je papež Frančišek danes svetovna moralna avtoriteta. Vprašanje migracije je papež tudi tokrat povezal z različnimi tematikami, tako verske kot politične in ekonomske narave. “Pandemija nas je prizadela globalno, začutili smo, da smo vsi v istem čolnu, izkusili smo, kaj pomeni imeti iste strahove. Razumeli smo, da je k pomembnim vprašanjem treba pristopiti skupaj, kajti razdrobljene rešitve so v današnjem svetu neustrezne. Medtem ko se na svetovni ravni kljub težavam izvaja cepljenje v boju proti covidu-19 in se v boju proti podnebnim spremembam kljub številnim zamudam in negotovostim nekaj vseeno premika, pa se zdi, da je na področju migracij vse skupaj zelo pomanjkljivo. Vendar so v igri osebe, človeška življenja! V igri je prihodnost vseh, ki bo mirna le, če bo vključujoča. Prihodnost bo cvetoča samo, če se bo spravila z najšibkejšimi. Kajti ko so revni zavrnjeni, je zavrnjen tudi mir.”

Papež je izjemno ostro obsodil zapiranja meja in postavljanje novih: “Zoperstavimo se v korenini prevladujoči misli, ki se vrti okoli svojega jaza, okoli osebnih in nacionalnih egoizmov, ki postanejo merilo in kriterij vsega!…  Pa vendar bi moralo spoštovanje oseb in človekovih pravic, zlasti na celini, ki te pravice spodbuja v svetu, biti vedno zaščiteno, dostojanstvo vsakega pa bi moralo biti postavljeno na prvo mesto! Žalostno je slišati, da se kot rešitve predlaga izkoriščanje skupnih finančnih skladov za gradnjo zidov, za postavitev bodečih žic.” Z utrjevanjem ograj po papeževem mnenju ni mogoče rešiti problemov in izboljšati sobivanja, navedel je tudi misel nobelovca Elia Wiesla: “Ko so človeška življenja v nevarnosti, ko je človeško dostojanstvo v nevarnosti, nacionalne meje postanejo nepomembne.” Papež se zaveda, da “ni enostavnih odgovorov na zapletene probleme”, a je jasno povedal, da postaja “Sredozemlje, ki je tisočletja združevalo različne narode in oddaljene dežele, hladno pokopališče brez nagrobnikov. Ta veliki bazen vode, zibelka številnih civilizacij, je zdaj videti kot ogledalo smrti. Ne dopustimo, da se mare nostrum spremeni v opustošeno mare mortuum, da ta kraj srečevanj postane prizorišče spopadov! Ne dopustimo, da se ‘morje spominov’ spremeni v ‘morje pozabe’. Bratje in sestre, prosim vas, ustavimo ta brodolom civilizacije!” Na letalu iz Grčije v Rim je v ponedeljek sveti oče odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so ga spremljali. Spet ni mogel mimo migrantov: “Migrante moramo sprejeti in jih integrirati v našo družbo, če jih ne integriramo, bodo razvili pripadnost getu. Primer tega, ki me najbolj prizadene, so atentati, recimo tista tragedija v Belgiji, ki so jo povzročili Belgijci, toda otroci migrantov iz geta. Seveda ni lahko sprejeti migrante. Toda če ne bomo rešili tega problema, tvegamo, da bomo potopili civilizacijo Evrope. Ne samo Sredozemlja, ampak vso našo civilizacijo, omiko. Predstavniki evropskih vlad se morajo med seboj dogovoriti!”

Papeževe besede so potrebne in na mestu, če samo navedemo podatek, da je lani na svetu zbežalo zaradi vojn, lakote, podnebnih sprememb, verskih in preganjanj drugih vrst z doma več kot 82 milijonov ljudi. In ima prav sveti oče, ko trdi, da ne smemo gledati stran, da ne smemo misliti, da se vprašanje migrantov nas ne tiče. Dovolj je, da se ozremo okrog sebe in nam je jasno, da živimo z migranti in ob njih in je tudi od vsakega posameznika odvisno, kako jih sprejmemo. Seveda ni lahko sobivanje z njimi, to tudi papež jasno govori, a naša človeška dolžnost je, da jih sprejmemo. Navsezadnje tudi zato, ker bo od njihove integracije odvisna tudi naša skupna prihodnost.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme