Uspešno, smelo in pogumno naprej, Placuta!
Gorica / Slavnostno odprtje obnovljene stavbe
Zvoki trobil mladega tria glasbene šole Emil Komel so v soboto, 18. maja, uvedli slovesnost ob odprtju obnovljene stavbe na Placuti št. 18., poslopja, starega približno 200 let, ki je pravi simbol delovanja slovenske narodne skupnosti v Gorici. V preteklosti je bil ta kraj živo središče slovenske kulture in verjamemo, da si bodo organizacije, ki so v njem našle nov dom, prizadevale, da bo v prihodnje ponovno tako.
Na Placuti so prostori že opremljeni in operativni. Svoje urade bodo tu imeli Svet slovenskih organizacij, Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, Katoliško tiskovno društvo, Krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost. V preteklosti so tu imeli svoj sedež Marijina družba, Tiskarna Budin, Zveza slovenske katoliške prosvete, SCGV Emil Komel, Goriška Mohorjeva družba, Katoliški glas, kasneje tudi Novi glas in druge ustanove. Kot je povedala Stefania Beretta, ki je dogodek povezovala, je bilo tu prostora “za glasbo, krščanske vrednote, slovenski jezik, slovensko tiskano besedo”.
Glavna govornica je v soboto bila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn, ki je številnim prisotnim spregovorila o zgodovini stavbe. “Srce se nam ogreje ob dejstvu, da je poslopje po več letih samevanja in razjedanja zoba časa ponovno zaživelo kot ptič feniks iz pepela, in upamo, da bodo novi uporabniki nadaljevali plemenito poslanstvo, ki so ga v preteklosti opravljale različne tu delujoče ustanove,” je dejala. Stavba je s kupoprodajno pogodbo, podpisano 13. januarja in 22. marca leta 1923, postala last 8. decembra 1908 ustanovljenega Katoliškega tiskovnega društva. V pravilniku le-tega je zapisano, da si bo društvo prizadevalo v duhu krščanskih vrednot dvigati kulturno raven med ljudstvom; sredstva, s katerimi bo skušalo doseči svoj namen, pa so: ustanovitev tiskarne, izdaja časopisov, knjig in tiskovin različne vsebine v skladu z načeli društva; ustanovitev knjigoveznice, knjigarne, antikvariata in trgovine z devocionalijami, umetninami in muzikalijami. Nekaj teh je zaživelo že kako leto po ustanovitvi društva. Govornica je poudarila, kako so skušale naše organizacije kljubovati tudi fašistični raznarodovalni politiki ter ohraniti živ plamen slovenskega jezika in kulture na Goriškem. “Po vseobsegajočem razdejanju, ki sta ga pri nas zapustili fašistična strahovlada in krvava vojna, je prihajal čas ponovnega sestavljanja in obujanja materialnih in duhovnih črepinj. Stavba na Placuti je zaživela v neslutenem vrvežu, postala je središče prosvetnega in kulturnega oživljanja Slovencev s krščanskim pogledom na svet.”
V svojem govoru je Verena Koršič Zorn omenila tudi znane osebnosti, ki so širile kulturna obzorja goriških Slovencev. Med njimi so bili duhovnik in glasbenik Mirko Filej, prof. Lojzka Bratuž in prof. Silvan Kerševan. “Koliko požrtvovalnih ljudi je stopalo po strmih stopnicah v prvo nadstropje, vzgajalo v vrednotah mlada srca, jih spodbujalo k ljubezni do slovenske besede, jim širilo kulturna obzorja, jih navajalo k delu za skupnost, da bi tudi kasneje sledili Gregorčičevim stihom ,Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan‘.” Veliko je bilo ljudi, ki so s svojim nesebičnim delom plemenitili prostore na Placuti, “za vzorec” je govornica omenila nekatere izmed ustanoviteljev Katoliškega tiskovnega društva: dr. Kazimirja Humarja, dr. Franca Močnika, Zoro Piščanc in Viktorja Prašnika, ki so bili povezani z organizacijami in tiskom s sedežem na Placuti.
Vsi, ki so poznali pomembno zgodovinsko, kulturno in čustveno vrednost te stavbe, so s strahom spremljali njeno usodo. Stavbo je v desetletjih načel zob časa in ustanove so se morale leta 2002 iz nje izseliti. Nato je več let samevala, popolnega propada pa jo je rešil predvsem g. Marijan Markežič – s pomočjo ekipe, ki mu je stala ob strani, je udejanjil veliki načrt v korist celotne slovenske skupnosti. G. Markežiču se je v svojem govoru javno zahvalil tudi predsednik KTD-ja Marjan Drufovka, saj je že od prvega dne, 5. julija 2019, vztrajno vodil dela za obnovo in širitev Placute. Drufovka se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je danes stavba živa in odprta, sedanjim in nekdanjim upraviteljem KTD-ja, med njimi je poudaril vlogo Franke Žgavec, Hadrijana Corsija in Damjana Paulina, ter vsem ostalim, ki so z nesebičnim prostovoljnim delom omogočili ponoven razcvet kulturnega središča. Predsednik KTD-ja je izpostavil pomen sodelovanja za doseganje konkretnih ciljev: “Z roko v roki smo prišli do zaključka del. Uspešno sodelovanje je za našo skupnost ključnega pomena, tako za osebno rast kot za skupno dobro.” Prepričan je, da “bo treba vložiti še veliko truda, da se bomo vsi imeli lepše. Pri tem si bomo morali drug drugemu podati roko in si med seboj pomagati, delo pa nas sploh ne straši, saj smo v nekaj trmasto prepričani: odločno bomo ščitili svoje vrednote do zadnjega diha. Naj še živi slovensko katoliško delovanje v Gorici!”
Investicija v prenovo prostorov na Placuti je znašala več kot milijon evrov in pol, ključen prispevek je po besedah predsednika KTD-ja namenila Dežela FJK iz sredstev za slovensko narodno skupnost, za kar so si odločno prizadevali predstavniki SSO-ja v deželni posvetovalni komisiji. Na slavnostnem odprtju je pred mikrofon stopil tudi predsednik SSO-ja Walter Bandelj. Izpostavil je pomen sodelovanja in željo, “naj bo ta hiša odprta vsem, a zvesta svojim slovenskim koreninam, saj gre za stavbo, ki je bila vrnjena slovenski narodni skupnosti in kjer so lastniki Slovenci”. Predsednik SSO je prepričan, da se pripadniki slovenske narodne skupnosti ne smemo zapreti, dialog in sodelovanje z večinskim narodom in ostalimi manjšinami sta nujno potrebna. “V na novo zaživeli Placuti se bo ustvarjalo, snovalo in gradilo to, kar se bo potem udejanjilo v širšem zamejskem prostoru,” je dejal in poudaril pomen sodelovanja predvsem v luči prihajajoče EPK 2025.
Pozdravili so tudi drugi ugledni gostje. Goriški župan Rodolfo Ziberna je dajal, da je stavba na Placuti velika pridobitev, dom za vse Goričane. Državna sekretarka Republike Slovenije Vesna Humar je izpostavila, da gre na Placuti za bogato zgodovino ne zidov, temveč ljudi in “prostovoljci so temeljni kamen teh zidov”. V imenu predsednika deželnega sveta Maura Bordina je pozdravil deželni svetnik Antonio Calligaris. Med uglednimi gosti so bili tudi senatorka Tatjana Rojc in generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc ter Anže Logar, poslanec v Državnem zboru RS. Dogodek je poleg tria trobent obogatila glasba Moškega pevskega zbora Mirko Filej, ki je pod taktirko neutrudnega Zdravka Klanjščka zapel Filejevo skladbo Slovenski fantje, Mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž, ki ga je vodil Igor Hodak, ter Otroškega pevskega zbora Emil Komel, ki je pod vodstvom Damijane Čevdek Jug in ob spremljavi Mirka Ferlana na harmoniki zapel Pesem primorske mladine na besedilo Ljubke Šorli.
Placuta, kot jo vidimo danes, je sad dela mnogih, ki so z lastnim znanjem, idejami in prepričanjem neomajno verjeli v prenovo poslopja in poskrbeli, da je do nje prišlo. Pri tem ima g. Marijan Markežič prav gotovo največ zaslug. Na slavnostnem odprtju ga je pred mikrofon pospremil spontan in dolg aplavz iz občinstva, nato pa je priljubljeni duhovnik, “naš Marijan”, poskrbel za molitev in blagoslov pred rezom traku. Zahvalil se je odbornikom KTD-ja in “vsem, ki so delo uspešno pripeljali do konca”, Boga je prosil, naj pošlje blagoslov, pozitivno energijo, varstvo za naprej, naj blagoslovi predvsem odgovorne, upravitelje, saj je Placuta dobra naložba za naprej.
Naj živi Placuta!
