Usmerjeni v znanje, dialog in prihodnost!

Svetovni slovenski kongres je obeležil 30. obletnico ustanovitve

Svetovni slovenski kongres, vseslovenska nestrankarska organizacija, ki povezuje Slovence iz zamejstva in izseljenstva s Slovenijo, je 17. junija s slovesno akademijo v dvorani Splendens Kongresnega centra na Brdu pri Kranju obeležil 30. obletnico svoje ustanovitve. Praznovanje je bilo na programu že lani, zaradi epidemioloških razmer pa so ga premaknili na ta čas.

Predsednik SSK dr. Boris Pleskovič je v svojem nagovoru poudaril pomen povezovanja rojakov po svetu in se zahvalil za njihovo nesebično pomoč Sloveniji – v obliki prenosa znanja in gospodarsko političnega povezovanja – tako v času osamosvajanja kot danes. Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je izpostavila pomen moralne, kulturne, ekonomske in vsakršne podpore rojakov po svetu v procesu osamosvajanja Slovenije. SSK je s svojo usmerjenostjo v prihodnost, znanje in dialog pravi zgled sodelovanja. Navzoče na akademiji je pozdravil tudi predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, slavnostni govornik dr. Andrej Fink pa je podčrtal, da je naloga SSK še naprej presegati razdalje in delitve med Slovenci po svetu, v zamejstvu in v Sloveniji. Glasbeni spored so na slavju oblikovali baritonist Lucas Somoza Osterc iz Argentine in člani Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel iz Gorice, ki je pod taktirko Davida Bandlja z uvodno Zdravljico in drugimi pesmimi naravnost očaral občinstvo. Na dogodku so predstavili jubilejno publikacijo ter zaslužnim posameznikom in institucijam podelili najvišje priznanje SSK – zlatnik Slovenski tolar. Prejeli so ga Zdravniška zbornica Slovenije, Radio Slovenija, Radio Ognjišče, prof. dr. Ludvik Toplak, Božo Dimnik, dr. Karlo Bresciani, prof. dr. Marjeta Zorc in prim. Majda Kregelj Zbačnik. Goriški rojak Karlo Bresciani je kot predsednik Konference za Italijo pri Svetovnem slovenskem kongresu prinesel “pozdrav širše domovine, sončne Goriške in zlatih Brd, kozmopolitskega Trsta in trdoživega Krasa, trpečih dolin Slovenske Benečije”, Rezije in Kanalske doline; to je “domovina pesnikov in pisateljev, pričevalcev grozot dveh svetovnih vojn in dveh diktatur, domovina hrabrih čedermacev, mučencev in prerokov samostojne Slovenije”. Bresciani je poudaril, da se “kulturna in vzgojno-izobraževalna živost našega zamejstva izraža v domala vseh javnih institucijah, prosvetnih in športnih društvih. Naj omenim le slovenske vrtce, osnovne in srednje šole in pa tudi to, da v samem mestu Gorica imamo slovensko knjigarno in slovensko knjižnico in kar dve kulturni središči oziroma dva kulturna domova, ki delujeta takorekoč s polno paro. Gorica pa se tudi pridno pripravlja na leto 2025,” ko bo skupno z Novo Gorico postala evropska prestolnica kulture, “geslo naj bi bilo: eno mesto, dve upravi. Gorica hoče ostati še naprej tudi slovenska. To dokazuje prisotnost na tem odru izjemnega zbora mladih pevcev in pevk Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, ki oblikuje to slavnostno Akademijo.” Bresciani je sklenil svoj pozdrav s spominom na slovenskega in italijanskega predsednika, ki sta se 13. julija 2020 z roko v roki približala kraški jami in strelišču v Bazovici. “Slika je nadvse pomenljiva in polna tiste simbolike, ki povzema želje, dejanja in pogled v bodočnost, ki si jo v dnu srca želi vsak človek in nam razodeva edine možne temelje pozitivnega, konstruktivnega in bratskega sožitja v naših krajih in v združeni Evropi. Podoba teh dveh predsednikov je takrat napolnila naslovne strani domala vseh medijev obeh držav. Naj ostaja ta podoba še naprej v naših srcih, v naših željah, v naših pogledih in vizijah za naprej kot temelj, na katerem lahko gradimo in ne rušimo, upamo in ne dvomimo.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme