Upor zoper vsakršno nasilje in zlo

V ponedeljek, 15. junija, so v Amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani predstavili nov roman z naslovom Črni obroč sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika in časnikarja Marija Čuka, ki je izšel letos pri založbi Mladika ob 100-letnici požiga Narodnega doma. Črni obroč je prvi romaneskni opis požiga Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva, kot je v uvodu povedala urednica založbe Nadia Roncelli. Dodala je, da je Črni obroč še vedno metafora nestrpnosti, ki pogojuje življenje Slovencev v Trstu in deželi FJK, saj nas sodobni italijanski nacionalisti krivijo, da smo si sami zažgali Narodni dom in da sploh nismo bili njegovi lastniki. Prisotne, ki so se v spoštovanju varnostnih pravil zbrali v prelepi dvorani Kosovelovega doma, je pozdravil župan Občine Sežana David Škabar. Z veseljem je sprejel ponovno odprtje sežanskega hrama in dejal, da je roman zelo pomemben, saj je treba, da tako mi kot naši zanamci nikoli ne pozabimo svoje zgodovine.
Podrobneje je o knjigi nato spregovoril filozof, esejist in časnikar Martin Brecelj, ki je pravzaprav tudi igral pomembno vlogo pri nastanku romana, saj je ob robu lanske Drage pisatelju namignil, ali se ne bi literarno lotil dogodkov, kot sta požig Narodnega doma in ustrelitev bazoviških junakov, katerih okrogli obletnici obhajamo letos. Slovensko slovstvo se je premalo ukvarjalo z dramatičnimi dogodki takoj po prvi svetovni vojni, Čuk je pa že pokazal z romanom Prah, da se zna zanimivo spuščati v našo preteklost. Prav tako kot Pahor v Grmadi v pristanu je tudi Čuk potreboval neko distanco, pripovedi se je lotil od zunaj in od daleč. Glavna junaka romana sta Dunajčana Otto in Flora, izmišljena lika, preko katerih bralec doživi tragedijo iz leta 1920. Otto mora v Trst zaradi nepremičninskih poslov, s sabo pelje ženo, da bi tudi malo užival Tržaško. Dunajski par se nastani v hotelu Balkan. V večnamenski Fabianijevi stavbi se seznanita z življenjem Slovencev v Trstu. Kmalu ugotovita, da je politično ozračje v Trstu napeto in kako so Italijani negativno nastrojeni proti Slovanom in tujcem nasploh, tudi proti Avstrijcem. V tistih letih so se tudi zvrstili razni narodnostni udarci, kot D’Annunzijev pohod na Reko leta 1919 in 11. julija spopad v Splitu med oboroženimi jugoslovanskimi silami in italijansko mornarico, pri čemer je bilo nekaj žrtev na obeh straneh. To je razkačilo italijanske nacionaliste v Trstu, ki so se pod režijo krajevne vodje Francesca Giunte zbrali na Velikem trgu in izvedli pravi protislovanski pogrom po mestu, ki je dosegel vrhunec s požigom Narodnega doma. Čuk zajame to dramatično stanje tako, da vanj vplete svoja literarna junaka, ki se znajdeta na poti nacionalistov in prisostvujeta požigu slovenskega hrama in tragičnemu koncu Huga Robleka. Da bi se rešila plamenov, sta Hugo in žena Paola skočila iz drugega nadstropja, pri čemer je Hugo umrl, žena pa se hudo poškodovala. Ta zgodovinsko resnični dogodek v romanu še dodatno pretrese Otta in Floro, ki sta se v Čukovi pripovedi s slovenskim parom spoznala in spoprijateljila. Zgodba poteka kot filmski scenarij, literarni liki se v njem neprisiljeno prepletajo z zgodovinskimi, fikcija nadgrajuje zgodovino, in to na smotrn način, saj pisatelju uspe v značilnem, lahkotnem in barvitem slogu prikazati tudi globlji pomen obravnavanih dogodkov, je poudaril Brecelj, ki si nadeja, da bi Čukov Črni obroč kdaj videli na filmskem platnu.
Na koncu je bil na vrsti še avtor, ki se je najprej zahvalil vsem, ki so pomagali pri nastanku publikacije, in tudi pobudniku večera v Sežani, Davorinu Terčonu. Marij Čuk je povedal, kako se je lotil pisanja in koliko je moral raziskovati in preštudirati okoliščine tistega časa. Za pisanje se je bilo treba vživeti v čas in stališča enih in drugih, saj ne moremo reči, da so vsi spomini enaki, pravi avtor. Če bi bili vsi enaki in enakega dostojanstva vredni, bi zgodovino močno relativizirali. “Spomin na zlo je pač spomin na zlo in tega se ne da izbrisati in 13. julij 1920 je bil v Trstu zlo”! je poudaril Čuk. Takrat se niso znesli le nad Fabianijevo stavbo, takrat se je začel pregon tržaški Slovencev in slovenskega naroda, začelo se je zlo po celi Evropi in svetu. Avtor je še enkrat poudaril, da si je želel ohraniti neko pripovedno distanco. Protagonista prihajata od daleč, nič hudega sluteč, in jim vrtinec dogodkov spremeni življenje.
Letos je 100-letnica požiga Narodnega doma in pisatelj si želi, da bi roman pomagal pri ohranjanju našega spomina, ki ga “veter” dnevno preletava. Književnost ne rešuje sveta, ampak pomaga, da je svet boljši, in si prizadeva, da bi zgodovine ne puščali v zaprašenih prostorih in zanemarjali človekovega spomina. “Spomin moramo ohraniti ne kot maščevanje, ampak kot opozorilo vsemu zlu, ki se rojeva. Nasilje nad jezikom, človekom, drugačnostjo je najbolj grozno nasilje in ta roman je upor zoper nasilja, je upor zoper zlo”, je sklenil Čuk. Črni obroč je klic nove človečnosti in prav zato je delo, ki je imelo že velik in pomemben odziv v javnosti in medijih, res vredno branja, predvsem danes, ko nestrpnost in sovraštvo spet raseta po svetu in tudi pri nas.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme