Ujeti trenutki

Pogovor / Aleš Scheriani

V mesecu oktobru si lahko na stenah ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola ogledate čudovito razstavo fotografij, ki je nastala kot plod sodelovanja med Društvom Sožitje obalnih občin in Varstveno delovnim centrom Koper. Fotografije so nastale na fotografskih pohodih in foto delavnicah. Razstava nosi naslov Ujeti trenutki. Za tiste, ki društva Sožitje še ne poznate. Člani društva so osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihovi starši in sorodniki, strokovni delavci, prostovoljci in ostali občani, ki želijo pomagati našim članom s posebnimi potrebami. Društvo Sožitje obalnih občin je bilo ustanovljeno leta 1968. Osnovni cilj društva je skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine, njihovo višjo kakovost življenja in čim boljše vključevanje v ožje in širše okolje. Program društva je zasnovan tako, da razbija stereotipe o zmožnostih oseb in odkriva, kar zmorejo. V ta namen v društvu izvajajo številne dejavnosti, seminarje, tečaje, predavanja, ustvarjalne delavnice, izlete in obiske kulturnih prireditev. Člani se lahko pridružijo pevskemu zboru, folklorni ali gledališki skupini, se učijo računalništva ali se pridružijo športnim dejavnostim, kot so kegljanje, plavanje, pohodništvo. Ena od možnosti, kjer lahko izrazijo svoje talente, je tudi fotografija. Mentor fotografske delavnice je gospod Aleš Scheriani, ki se je prijazno odzval povabilu k pogovoru. 

Najprej vprašanje: kakšna je razlika med Sožitjem in VDC?

VDC Koper je javni socialnovarstveni zavod, ustanovljen s strani države za zagotavljanje socialnovarstvenih storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji in institucionalnega varstva. V centrih je delo prilagojeno posamezniku.

Sožitje pa je po organizacijski obliki društvo, ustanovljeno s strani svojcev ljudi z motnjo v duševnem in telesnem razvoju.

Naloga obeh pa je tudi skrb za vključevanje oseb z motnjo v duševnem razvoju v širše socialno okolje. Zaposleni v VDC Koper so lahko hkrati tudi člani društva Sožitje in sodelujejo v društvu kot prostovoljci. 

ŠP: Kako je prišlo do sodelovanja z VDC Koper? Saj VDC so tudi v Izoli in Luciji …

VDC Koper sestavlja več enot: enota Koper, enota Markovec, enota Izola, enota Portorož, enota Divača, enota Sežana, enota Ilirska Bistrica ter bivalna enota Mimoza v Izoli. Naši uporabniki so med drugim člani tudi društva Sožitje. Sodelovanje je samoumevno in dobro, saj imamo skupne interese.

Nekateri zaposleni v VDC Koper smo tudi člani društva in delujemo kot prostovoljci.

Ko ste v knjižnici postavljali razstavo, sem opazila, da tudi v kolektivu “živite sožitje”. O vsem ste se dogovorili na miren, prijateljski način, složno, nihče ni “komandiral”, nikomur se ni bilo treba podrejati. Tako da ima vaše društvo resnično pravo ime.

Naj omenim, da tisti, ki smo postavljali razstavo, nismo vsi člani društva, kar sploh ni pomembno, ker v sodelovanju vidimo samo prednosti. Ni težko tako delovati, če v nekaj verjameš in v tem vidiš kvaliteto.

Kako in kdaj se je v Sožitju rodila ideja o foto krožku?

Ne slišim rad izraza, kot je foto krožek. Raje to poimenujem fotografska delavnica.

Zaposlen sem v VDC Koper, kjer tudi vodim fotografsko delavnico. Delavnica poteka že več let (vsaj od leta 2007). Zadnjih par let pa sodelujem tudi s Sožitjem, kjer so me povabili k sodelovanju.

Koliko je članov delavnice in kdo se lahko v delavnico vpiše?

Fotografsko delavnico obiskuje 12 fotografov in še je novih interesentov. Vrata so odprta za vse člane društva in uporabnike VDC.

Ste mentor delavnice že od začetka?

V VDC Koper sem od začetka (nekje od leta 2007), v Sožitju pa zadnjih par let.

Kako poteka delo v delavnici in česa se udeleženci lahko naučijo?

Člani delavnice imajo zelo različna predznanja. Med člani je tudi velika razlika v telesnih sposobnostih. Eni zmorejo daljše pohode, drugi krajše sprehode. Treba je ugoditi vsem.

Veliko je govora o fotografski opremi in skrbi zanjo, o pomenu svetlobe, kompoziciji … Preden se odpravimo na teren, se dogovorimo, na kaj moramo biti ta dan še posebej pazljivi. Včasih se dogovorimo o motivu, ki ga prednostno iščemo. V glavnem smo na terenu. Ko je vreme slabo, se posvetimo tudi teoriji. Učimo se osnovnega ravnanja s fotoaparatom oz. telefončkom. Prenašamo slike, jih ocenjujemo … Učimo se tudi osnov obdelave fotografij. Fotografije nastajajo tudi na dopustih, doma oziroma kjerkoli in kadarkoli nas zasrbijo prsti.

Veliko je dela tudi izven delavnice. Slike mi pošiljajo iz vseh mogočih aplikacij. Slike moram redno arhivirati, sortirati … .

Kako se dogovorite za temo fotografij in kam vse ste se doslej že odpravili na foto pohode?

Odvisno od letnega časa in vremena. Občasno pošiljamo slike tudi na kakšne fotonatečaje, zato so lokacije in teme odvisne tudi od zahtev natečaja. Sprehodili smo se po večjem delu naše obale, obiskali mesta in vasi. Sprehodili smo se po Kraškem robu. Po Kopru smo iskali manj znane in skrite lokacije. Slikanje novoletnih lučk pa je bil pravi izziv. Vsak sprehod je lahko vir navdiha.

Med razstavljenimi fotografijami so barvne in črno-bele. Ali fotografije računalniško obdelate? Jih morda tudi sami razvijate?

Fotografije si najprej ogledamo in morebitne moteče stvari z obrezovanjem odstranimo. V glavnem pa slike obdelamo čisto osnovno (kontrast, osvetlitev). Slik ne razvijamo mi. Ko nam vreme ne dopušča odhoda na teren, se posvetimo tudi sortiranju fotografij. Nekatere obdržimo, tiste pa, ki se nam ne zdijo dovolj dobre, zbrišemo. Fotografije, ki so nam všeč, damo razviti.

To je že druga fotografska razstava, ki so jo člani fotografske delavnice Sožitje pripravili v naši knjižnici. Morda svoje fotografije predstavljate tudi drugje?

To je druga razstava v vaši knjižnici, ki je nastala v sodelovanju med VDC in Sožitjem in sem bil jaz mentor. Drugače pa so bile naše najboljše slike razstavljene dvakrat tudi v Cankarjevem domu.

Na vaših fotografijah so ujeti trenutki v naravi, gozdu, ob morju in rekah. Se na te foto pohode odpravite načrtno, že vnaprej veste, kakšna bo tema razstave, ali fotografije nastajajo spontano?

Načeloma slike nastajajo spontano. Včasih skušamo fotografije približati zahtevam kakšnega natečaja. V glavnem pa so plod trenutka.

Kaj vašim članom pomeni, da se lahko izražajo prek fotografije? In kaj vam osebno pomeni to, da jih lahko v tem ustvarjalnem procesu spremljate?

Samo fotografsko delavnico sprejemam širše kot samo učenje fotografije. To je trenutek druženja, sprostitve, odmika od vsakdanjika, ustvarjalnosti in gibanja. Saj v glavnem zelo veliko hodimo.

Boste kdaj izdali knjigo ali koledar s fotografijami?

Koledar za leto 2023 smo na željo uporabnika S. Ž. z njegovimi posnetki že izdelali in med drugim krasi tudi našo delavnico. O knjigi pa še nisem razmišljal.

Bi morda želeli še sami kaj dodati?

Vsaka slika nosi v sebi svojo zgodbo in delček osebe, ki jo je posnel. Sam nisem fotograf. Sem ljubitelj fotografije in se skupaj s člani delavnice učim.

Gospod Aleš, hvala vam za pogovor. Želim vam še veliko v foto objektiv ujetih trenutkov in veselja pri delu s člani društva.

Hvala Vam, za gostoljubje in lepe besede.