Učenci so svoje misli prelili v spise

Ko smo morali v teh dolgih tednih vsi ostajati doma in ko so tudi učenci morali zapustiti svoje šolske učilnice in začeti pouk na daljavo, se jim je med domačimi stenami utrnila marsikatera misel. Ta svoja razmišljanja, porojena v času osamitve, so zlili na papir. Nastali so zapisi o svobodi v tem izrednem času koronavirusa, pa tudi kako so letos drugače preživeli velikonočne praznike. Ta svoja razmišljanja so nam poslali v uredništvo in mi jih z veseljem objavljamo.

Svoboda je nekaj zelo lepega, toda v teh mesecih je naša svoboda zelo omejena zaradi koronavirusa. Na začetku smo vsi mislili, da to ne bo nič hudega, vendar se je potem vse spremenilo v zelo hudo stvar in smo se za svojo varnost in zdravje morali zapreti v hišo in biti v karanteni. Vsi smo upali, da bo to stanje trajalo malo časa, a ni bilo tako. Najprej so zaprli vse trgovine oblek, igrač, šolskih pripomočkov in drugih potrebščin, potem tudi športne centre in nato še igrala. Čeprav je naša svoboda v tem času zelo omejena, ker stanujem v Sloveniji, lahko gremo na sprehode in tam lahko raziskujemo nove kraje, živali in rastline. Lahko se tudi igramo razne igre v hiši ali na vrtu, kot sta nogomet ali lov na zaklad. Lahko se tudi preizkusimo v kuhinji in spečemo sladice, kruh ali pico. Četudi v tem trenutku nismo zelo svobodni, da bi šli, kamor hočemo, in bi delali, kar želimo, se lahko še vedno zabavamo z družino, lahko gremo na sprehode, odkrivamo novo cvetje. Lahko si tudi izmislimo nove igre za družino.
Alina, 2. b razred

Letos sem, tako kot vsi, Veliko noč preživela doma. Ker nismo mogli v cerkev, smo sledili vsem mašam in obredom po Facebooku. V petek popoldne smo sami zmolili križev pot ob treh. Iz dveh palic smo sestavili križ in vzeli smo dve sveči ter hodili po vrtu v krogu. Pridružila se nam je tudi nona. V soboto smo zjutraj pripravili jedila za blagoslov; ta je potekal v soboto popoldne. Zvečer smo gledali vstajenjsko mašo in po njej smo jedli potico, ki nam jo je spekla nona. Naslednje jutro smo imeli velikonočni zajtrk. Jedli smo meso, pinco, jajca in kruh. Nato smo sledili velikonočni maši. Potem smo imeli kosilo skupaj z našo babico. Popoldan smo preživeli na vrtu. V ponedeljek zjutraj smo najprej sledili maši in nato smo se začeli pripravljati na piknik. Na vrt smo postavili mizo in pojedli nedeljske ostanke. Bilo je zelo lepo vreme in imeli smo se odlično.
Johana, 2. b razred

V trenutku, ki ga zdaj doživljam, se počutim manj svobodno. Čeprav sem vedno sanjala o tem, da bi živela zaprta v hiši in opravljala pouk od doma, se zdaj zavedam, da je to težje od navadnega pouka v šoli.
Vidim tudi, da je cela moja družina že počasi naveličana življenja doma. Vsi delamo in se šolamo od doma, a jaz sem edina, ki to delam na tih način in se ne pogovarjam z nikomer, ker ima moj brat pouk po Skypu, mama pa predava preko platforme Zoom.
Najhuje pa je, da ne vemo, koliko časa bo to še trajalo, in se ne moremo veseliti izhoda iz hiše. Poleg tega pa je moj oče edini, ki se lahko “prosto” giba s svojim avtom. Moj brat in jaz se kar dobro prenašava in se pogosto skupaj igrava videoigrice.
Čeprav se v tem času zelo pogosto dolgočasim, poslušam veliko glasbe v angleščini in se s prebiranjem besedil pesmi učim angleščino. Flavto igram dvakrat na teden, ker me profesorica pokliče po Skypu. Sicer pa upam, da bom lahko čim prej spet odšla iz hiše in srečala prijatelje. Žal mi je le, da se ne bomo vrnili v šolo pred koncem šolskega leta in mi ne bo uspelo še zadnjič pozdraviti sošolcev, ker nekaterih naslednje leto ne bom več videla.
Nanika, 3. a razred

Meni je zelo všeč Velika noč, ker praznujemo skupaj z družino ta prelepi praznik, a letos se to ni prav v celoti uresničilo; zaradi virusa covid-19 je bila letošnja Velika noč pokvarjena. Zame je bila le malo drugačna. Vsako leto praznujem s svojo družino in sem vedno vesel. Letos pa je bilo posebno. Praznoval sem le z bratom in starši. Navajen sem videti veliko mizo, okoli katere sedijo dedki in babice. Letos pa sem videl nepopolno družino. Vsekakor pa je bilo lepo praznovati v družini. Imeli smo se lepo. Imeli smo le nekaj čokoladnih jajc. V tem obdobju sem jedel ogromno čokolade. Ni prav najlepše obdobje, a upam, da se bo to končalo in bomo spet vsi prosti.
Alan, 3. b razred

Kaj se sploh dogaja? Ostati moram doma zaprta, ker kroži koronavirus. In kaj to pomeni? Pomeni, da smo kot vedno tega sami krivi. Papež je prav včeraj izjavil, da Bog odpušča grehe, medtem ko narava ne odpusti ničesar. Slabo smo z njo ravnali, zaradi tega se zdaj maščuje.
Pomislimo na to, da mirujemo le mesec dni; kako se je v tem kratkem času narava spremenila! Po mestnih ulicah zasačimo medvede, divje prašiče, srne in v tišini lahko poslušamo sladko ptičje petje. V prozorni vodi nekaterih potokov in rek, ki so bili do nedavnega onesnaženi, se danes lahko zrcalimo.
Upam, da bomo od tega težkega obdobja vseeno odnesli nekaj pozitivnega, kot se pač vedno zgodi: v slabem lahko najdeš vedno nekaj dobrega. Najlepše v tem obdobju je to, da veliko časa preživljam v družinskem krogu. Rekla bi, da povsod je lepo, najlepše pa je doma.
Nina, 3. a razred

V tem času se ne počutim dobro in nisem svoboden, ker ne morem obiskovati nonotov, ne morem obiskovati prijateljev, iti v mesto ali na sprehod. Ampak tako je. Ne moremo drugače, kot da ostanemo doma. V tem času koronavirusa beseda “svoboda” zame pomeni veliko: pogrešam nogomet, igranje in srečanja s prijatelji. Poleg šole pogrešam tudi pot do nje, zbujanje zgodaj zjutraj, šolski avtobus, ki me pelje v šolo. Vse to mi zelo manjka. V svojem stanovanju pa se ne počutim omejenega, saj se igram z avtomobili, brcam žogo, govorim in se smejem s svojo mamo. Mir je lepa stvar, potrebujemo ga. Moramo misliti na tiste ljudi, ki so se borili za svojo in našo svobodo. Ne smemo jih pozabiti samo zato, ker je od tega minilo že veliko let; oni so nam dali svobodo in mi jih lahko samo pohvalimo.
Alessandro, 1. razred

Moja družina je za Veliko noč gledala mašo po televiziji. Moj oče je skuhal dober krompir “v kozici”, grah in okusno pečenko. V tem obdobju po svetovnih medijih veliko govorijo o pravicah in dolžnostih človeka. Jaz mislim, da moramo izpolnjevati svoje dolžnosti in se držati tega, kar so nam naročili. Vsak človek ima pravice in tudi dolžnosti. Ko ti vzamejo svobodo in mir, nimaš več pravega življenja. Koronavirus je tisti, ki ti vzame mir, ti vzame svobodo, in zdaj poskušamo spet pridobiti pravico do svobode.
Peter, 1. razred

Med tem časom koronavirusa se počutim sam in ne vem zakaj, sem tudi zelo jezen. Tisto, kar me najbolj jezi, je država. Reče nam, da moramo ostati doma. Zame je tudi prav, a ta stvar mi ni všeč! Vsak dan sem pri svojem dedku in ne vidim nikogar. Ni slabo biti tam, a bi se želel malo več gibati. Mogoče bomo po 4. maju lahko spet začeli treninge. Prvič v svojem življenju doživljam takšno stanje. Prej sem imel veliko več svobode in se tega nisem zavedal. Svoboda mi zelo manjka. To je tisto, kar čutim v tem trenutku.
Nicola, 2. b razred

Letos februarja se je zgodila velika nezgoda, ki je ni nihče predvideval. Vse se je spremenilo. Naš stil življenja se je popolnoma zamenjal. Po naši zemlji se je razširil virus z imenom covid-19. Po novih pravilih nihče ne sme iz hiše. Na začetku mi je ta situacija ugajala. Imel sem veliko časa za razmišljanje in opravljanje svojih stvari. Zdaj pa mi to stanje že preseda, saj sem razumel pravi pomen svobode. Virus nam je vzel svobodo, kar pomeni, da ne morem več na trening, na sprehod in ne morem srečati svojih prijateljev; vse to mi ni dovoljeno! Pojem svobode mi je zdaj bolj jasen in svobodo bolj cenim. Končno lahko razumem tudi, kaj so naši pradedki in prababice doživljali med vojno. Medtem ko je nam ljudem virus prinesel predvsem bolezen in druga huda počutja, se mi zdi, da se narava boljše počuti. Okoli mene ptički veselo čivkajo in tudi druge živali so spet pokukale iz brlogov. Če pogledam skozi okno, lahko vidim divje zajce ali srne, ki se mirno sprehajajo po cesti, kot da bi bili ljudje. Svet se mi zdi drugačen in sploh ni slab. Lepo bi bilo, da bi ljudje našli ravnovesje med tema dvema situacijama.
Jari, 2. a razred

Odkritosrčno povedano, se v tem obdobju počutim vsekakor svobodnega. Vem, da ni šole, ne morem k prijateljem, ampak zdaj imam veliko več časa za igranje zunaj s svojim bratom. Težko je z nalogami in šolo, a se imam v redu. Žal mi je pa za nekatere, ki živijo v stanovanjskih blokih in ne smejo ven.
Peter, 1. razred

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme