Učenci iz Doberdoba in Sovodenj navdušeni nad šolo v naravi na Vojskem

Skupina četrtošolcev in petošolcev osnovnih šol iz Doberdoba in Sovodenj ter petih nadebudnih učiteljic se je v ponedeljek, 21. oktobra, odpravila v šolo v naravi na Vojsko. V domu šolskih in obšolskih dejavnosti se je skupina mudila kar pet dni in vsako jutro so malčki spoznavali, kako se ob različnem vremenu spreminja tudi podoba bližnje okolice. Ob prihodu je učence namreč sprejela sončna in jesensko obarvana pokrajina, med tednom pa sta jih občasno spremljala tudi megla ali dež.

Učenci so se preizkusili v najrazličnejših naravoslovnih delavnicah in športnih panogah, spoznali so življenje v gozdu in potočku. V gozdu so si tudi pripravili zavetišče, to je bivak, ki bi jih ob potrebi lahko obvaroval pred mrazom, dežjem in gozdnimi živalmi. Spoznali so tudi, kako pripraviti primerno orientacijsko karto.

Učenci so bili zelo navdušeni predvsem ob soočanju z različnimi športnimi panogami. Preizkusili so se v lokostrelstvu in z lokom puščice streljali v tarčo. Spoznali so tudi tehniko nordijske hoje. Plezali so po umetni plezalni steni, pozno zvečer pa so se podali na nočni pohod v gozd in v temi občudovali spečo pokrajino. Tudi učiteljice so vseskozi preizkušale lastne spretnosti v raznih športnih panogah, kar je učence še posebej navdušilo. Zelo jih je veselilo tudi pripravljanje in kuhanje žlikrofov. Pri pripravi le-teh jim je sledil vsestranski učitelj Maj. Slastne žlikrofe so učenci in učiteljice snedli za kosilo, nazadnje pa so se preizkusili tudi v klekljanju idrijskih čipk na buli.

Z učiteljico doma CŠOD Sašo in učiteljem Andražem ter učiteljicami osnovne šole Marizo Alt, Tanjo Colja, Chiaro Bruzzechesse, Martino Giovannini in Cristino Vidrih so se po dolgi in naporni poti povzpeli tudi do Partizanske tiskarne Slovenije, ki je danes med najbolj avtentično ohranjenimi spomeniki iz druge svetovne vojne na Slovenskem. Sestavlja jo šest lesenih barak, postavljenih ob potoku v težko dostopni grapi. Tiskarna je postala znana in pomembna, ker so med septembrom 1944 in koncem vojne v njej tiskali Partizanski dnevnik, leta 1945 pa se je preselila v Trst. Učence je zelo navdušilo, ko so med slikami na stenah tiskarne zagledali kurirje iz domačih krajev, prepoznali osebe iz Štandreža, Doberdoba in okoliških vasi.

V petek zjutraj so si učenci ogledali živali v domu. Lahko so opazovali skakače (miške), najrazličnejše žuželke in pajke, legvana in vodno želvo. Nedvomno pa so se najbolj zavzeli za kačo Doris, ki se je mirno, a radovedno plazila po njihovih rokah in tudi čez vrat. Učence je med tednom stalno spremljal tudi vaški novofundlandec Casper, pes, ki je vajen otrok in jih spremlja in varuje celo na nočnih pohodih.

V večernih urah so se med šolo v naravi odvijale družabne igre in srečanja. Drugi večer so si učenci ob taborniškem ognju spekli hrenovke in veselo zapeli nekaj slovenskih pesmi, zadnji večer pa so si priredili ples ob zvokih sodobne glasbe.

Domov so se učenci in učiteljice vrnili polni novih izkušenj, znanja in vtisov. Med učenci dveh različnih šol so se spletle nove prijateljske vezi, prav tako med učiteljicami, ki so med drugim učence spoznale v novi in drugačni luči. Človeški doprinos takih pobud je zdaleč pomembnejši od že tako bogatega znanja, ki ga učenci in tudi učiteljice pridobijo med šolo v naravi.