Turistični vodnik časopisa La Repubblica po Krasu

Piše: Mch

Knjižica za police vseh, ki se ukvarjajo z gostinstvom in prenočišči

Ste prepričani, da poznate vse znamenitosti Krasa, s katerimi ste tako ali drugače poučeni že iz otroštva? Ob branju zanimivega turističnega vodnika Carso – Itinerari tra storia e natura, ki ga vsedržavna založniška družba Gedi deli bralcem dnevnikov La Repubblica, Il Piccolo in Messaggero Veneto, boste spoznali, da ni tako. Knjižica, ki je izšla na skoraj tristo straneh, predstavlja enega najboljših dosežkov poštenega in izčrpnega posredovanja informacij o zgodovini in naravnih lepotah Krasa v italijanskem jeziku. Da je do tega prišlo, gre nedvomno zasluga (tudi) novinarju Sandorju Tencetu, ki je bil soudeležen pri vsebinskih izbirah in sestavi vodnika.

Delo omogoča obiskovalcem in ljubiteljem Krasa, da odkrivajo njegove naravne lepote, zanimivosti, značilnosti, kulinariko, vina in dogodke. V uvodnem prispevku pisatelj Boris Pahor spregovori o svojem doživljanju in zgodovini Krasa ter Trsta. Bralec tako spozna burno dogajanje preteklega stoletja in pisateljev kritični pogled, denimo, tudi na okoljsko zaščito, ki ovira razvoj primarnega sektorja. V poglavju z naslovom Obrazi posamezniki, prek odgovorov na vprašanja, posredujejo bralcem razne vsebine: Matej Caharija slavno preteklost nabrežinskih kamnolomov; Franco Cossutta značilni kraški tunolov in Ribiški muzej tržaškega Primorja; Mara Černic svojo upravno izkušnjo, čezmejne projekte in razvoj goriškega Krasa; Franc Fabec pomen izvirnega ovrednotenja krajevne zgodovine in kmetijstva; Vesna Guštin značilne jedi in priljubljeno prireditev Kraška ohcet; Veit Heinichen evropsko istovetnost našega prostora ter Borut Peric njegove geološke in speleološke značilnosti. Predsednik LAS Kras David Pizziga razmišlja o razvojnem potencialu kolesarskih stez in čezmejnega geoparka, novinarka Marina Silvestri o tem, kako se je prek del raznih avtorjev približala slovenski kulturi, ter jadralka Jasna Tuta o svojih potovanjih in intenzivnem doživljanju morja pod Krasom, ki ji predstavlja svobodo. Osrednji del publikacije predstavlja številne pešpoti: v Brkinih, po kraškem robu ob odkrivanju spomina iz časa prve svetovne vojne, mimo prazgodovinskih gradišč, na območju izvira reke Timave, Socerba in Repentabra, v Hrastovljah, Lipici, Fabianijevem Kobdilju in Kosovelovem Tomaju ter po Napoleonski cesti, v dolini Glinščice, nad devinskimi Stenami itd. Zanimivo je v knjižici tudi poglavje, ki je namenjeno prikazu kolesarskih izletov, pohodništvu, speleologiji, gradovom, utrdbam ali urbanim središčem. Izvirni izletniški opisi, ki ob italijanskih krajevnih imenih objavljajo tudi slovenske, so nastali izpod peresa tržaških novinark mlajše generacije (Giulia Basso, Lilli Goriup in Benedetta Moro). Sklepni del vodnika posreduje obiskovalcem naslove gostinskih lokalov in nastanitvenih obratov, v katerih lahko okušajo značilne krajevne jedi oziroma se odpočijejo. Publikacija za ljudi, ki se prepoznavajo v značilnostih t. i. počasnega turizma, namenja pozornost kraškim vinogradnikom in pridelovalcem. Bralce seznanja tudi s poklici, ki se jih starejši še spominjajo, a se z njimi danes nihče več ne ukvarja.

Skratka, gre za knjižico, ki jo vsak, ki se v naših krajih ukvarja z gostinstvom in prenočišči, mora imeti na knjižni polici, da jo ponudi v pregled tujim in domačim gostom. Ker je delo zelo dobro izdelano, smo ob prebiranju iskali v njem morebitne šibke točke: našli smo eno, ki jo prepuščamo bralcem, da jo sami odkrijejo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme