Tudi odbor Danilo Dolci se je spomnil Borisa Pahorja

Piše: Davorin Devetak Fotografije: Davorin Devetak

Na Oberdankovem trgu so se v sredo, 31. maja, leto od smrti velikega pisatelja in humanista zbrali člani Odbora za mir sožitje in solidarnost Danilo Dolci. Violinistka Ilaria Duša Crasnich je med zastavami miru, Evrope, Italije in Slovenije tankočutno zaigrala uvod k prvi sonati za violino J. S. Bacha, recitator Guido D’Ascenzo pa prebral pomenljiv odlomek iz Pahorjevega dela Piazza Oberdan.

Predsednik odbora Dolci in dolgoletni spodbujevalec stikov med večino, slovensko in drugimi skupnostmi v mestu, Slovenec Luciano Ferluga, je poudaril veličino in angažiranost Borisa Pahorja, ki sta mu bila zelo pri srcu vprašanje socialne pravičnosti in miru, in kako sta še zlasti danes aktualni. Pred gredico z vrtnicami in Mascherinijevim bronastim kipom “zaročencev”, dekleta in dvajsetletnega Pina Robustija, ki so ga nacisti umorili prav v bližnji mučilnici, je več udeležencem in mimoidočim predstavil predlog odbora, da bi na vsej zelenici okrog kipa uredili rožnik miru in ljubezni ter ga poimenovali po Borisu Pahorju.

Dolcijev odbor je z društvom Tina Modotti in drugimi krajevnimi sredinami priredil na Velikem trgu ob dnevu republike 13. ljudski praznik ustave in za republiko miru. V poklon pisatelju so na odru spet zadonele note mlade violinistke, učenke liceja Carducci in Glasbene matice, ter se ob Ferlugi zvrstili še drugi predstavniki kulturnega, političnega, sindikalnega in šolskega sveta, med njimi Slovenci Elena Cerkvenič, Mirta Čok in Stojan Spetič. V znamenju Pahorja, državljana Evrope, je bil slovesno dan predlog, da bi proglasili Trst kot evropsko mesto miru.

Tržaški odbor za mir nosi ime po Danilu Dolciju. Morda vsi ne vedo, da se je pomembni družbeno-kulturni delavec rodil leta 1922 v Sežani slovenski domačinki in italijanskemu železničarju ter umrl leta 1979 v Partinicu na Siciliji. Ugledni sociolog, pesnik, vzgojitelj ter buditelj vsestranskega družbenega, kulturnega in gospodarskega preporoda italijanskega juga se je po vojni z metodo nenasilnega, študijskega in civilnega protesta zoperstavil tamkajšnjemu zastarelemu, zakostenelemu, tudi mafijskemu ustroju ter k temu privabil mnogo somišljenikov iz Italije in Evrope.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme