Tudi letos so zamejske založbe predstavile bogato knjižno bero

Največji slovenski knjižni sejem je od 20. do 24. novembra z bogatim kulturnim, knjižnim in debatnim programom združil ljubitelje knjig, založnike in avtorje. V preddverjih in dvoranah Cankarjevega doma v slovenski prestolnici se je tako razprostrla izredno široka pahljača knjižnih novosti bodisi domačega bodisi tujega, se pravi prevedenega knjižnega snovanja. Predstavilo se je namreč približno sto razstavljalcev, ki so občinstvu (govor je bil o okrog 30 tisoč obiskovalcih) ponudilo več kot 1500 novih knjig. Letošnji sejem je ponudil tudi skoraj 200 spremljevalnih dogodkov – predstavitev, pogovorov, podpisovanj knjig (tržaški pisatelj Boris Pahor je bil tudi tokrat prava medijska zvezda), podelitev nagrad, koncertov in odrskih predstav.
V to knjižno sredino se vsako leto homogeno vpleta tudi založništvo slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slovenske založbe so se tako skupno predstavile na lepo obiskanem novinarskem srečanju, ki je bilo v dvorani Lili Novy Cankarjevega doma v sredo, 20. novembra, in na tak način približale knjižne novosti Slovencev iz Italije rojakom v matični domovini.
Založništvo tržaškega tiska, ki ga je predstavljala Martina Kafol, je v svoj založniški načrt uvrstilo poezijo, zbirko kratkih zgodb in knjige za otroke. ZTT je med drugim objavilo dvojezično pesniško zbirko Marka Kravosa Sol na jezik / Sale sulla lingua in zbirko poezij Aceta Mermolje z naslovom Okruški. Pri tržaški založbi je obenem letošnjo jesen izšla antologija Gradnikovih poezij Eros-Thanatos. Alina Carli je podrobneje spregovorila o otroški ponudbi tržaške podružnice Zadruge Novi Matajur, pri kateri ima pomembno vlogo otroška revija Galeb. Miha Obit pa je kot predstavnik Zadruge predstavil literarni načrt Koderjana, ki poteka vsako leto v sklopu festivala Postaja Topolove: tokratni akter projekta je bil pisatelj Marko Sosič, ki je snovalcem Koderjane zaupal zgodbo z naslovom Onkraj dreves.
Z majhno dvojezično publikacijo Morandini – Zlobec: Poeti e amici / Pesnika in prijatelja pa se je ZTT poklonilo spominu na furlanskega pesnika Luciana Morandinija. Najboljše kratke zgodbe, katerih avtorji so sodelovali na literarnem natečaju Po koncu začetek, pa so izšle v zbirki z istoimenskim naslovom (zmagovalce natečaja so razglasili ravno na knjižnem sejmu). Za mlajše bralce in njihove starše je ZTT ponatisnilo Škrobkov priročnik zdrave prehrane Jem zdravo, živim zdravo, prikupno in bogato ilustrirano knjižico z navodili, kako se zdravo prehranjevati in posledično zdravo živeti; objavil je tudi slikanico Sinjerdeča avtorice Maše Ogrizek (zgodbo je ilustrirala Dunja Jogan, ki je letos opremila tudi revijo Galeb). V sodelovanju z idrijskim rudnikom živega srebra je ZTT izdalo slikanico Prigode jamskega škrata Perkmandlca, v kateri avtor Robert Šabec pripoveduje legendo o škratu Perkmandlcu, ki prebiva v globinah idrijskega rudnika, ter o zgodovini istega. V Galebovo knjižnico sta letos prišli dve novi slikanici: zgodbo Nine Kokelj in Saške Rakef z naslovom Svinčnik je zanje zapisal je ilustrirala mlada slovenska ilustratorka Nina Mrđenović; nove prigode Medveda in miške avtorice Majde Koren pa je v obliki stripov podal Bojan Jurc.
Nadia Roncelli je v imenu založbe Mladika občinstvu najprej spregovorila o knjigi letošnjega jubilanta Borisa Pahorja z naslovom In mimo je šel spomin, v kateri so zbrani različni pisateljevi še dokaj nepoznani zapisi, ki so nastali v izredno širokem časovnem razponu.
Mladika se je predstavila tudi s knjigo kratkih zgodb Igorja Pisona Zasilni izhodi, v katerih razmišlja avtor o absurdnih dinamikah sodobne družbe, in z novim romanom Alojza Rebule Pred poslednjim dnevom, dogajanje katerega je avtor postavil v 'futuristično prihodnost': rešitev iz zagonetnega dogajanja je po Rebulovem mnenju vedno v eshatološkem trenutku, ki osmišlja človekovo življenje v primežu nihilističnega viharja. Pri Mladiki je doma tudi poezija, saj je Roncellijeva podrobneje spregovorila tudi o novi pesniški zbirki Irene Žerjal z naslovom Sumljive in abstraktne poezije. Otrokom pa je namenjena slikanica ilustratorke Erike Cunja, ki nosi naslov Erikin cirkus: v delu avtorica, katere italijansko besedilo zgodbe je v slovenščino prevedla Evelina Umek, razmišlja o osamljenosti otrok v sodobnem svetu, kjer je še kako pomembna domišljija. Letošnjo bogato knjižno bero založbe Mladika dopolnjujejo pustolovski roman za otroke Marjanke Rebula z naslovom Srebrna skrinjica, monografija Jadranke Cergol Med mero in misterijem o prisotnosti in zakonitosti antičnega sveta v romanih Alojza Rebule, monografija o življenju in delu Bojana Pavletiča z naslovom Primorski Sokoli bodo še leteli, ki jo je uredil Mario Šušteršič, knjiga Borisa Pangerca o seminarjih slovenskih šolnikov z naslovom Čudovita zgodba, zgodovinska študija Nine Lončar Kominform in tržaški Slovenci (v sodelovanju z Krožkom za družbena vprašanja Virgil Šček) in monografija o Dušanu Černetu, kulturnem delavcu, po katerem je poimenovana tržaška knjižnica, ki je specializirana za zbiranje in proučevanje slovenske zamejske in zdomske literature: knjiga nosi naslov Zvestoba vrednotam. Mladika objavlja iz leta v leto še zbornik Študijskih dnevov Draga. Letos je pripravila tudi novo izdajo zbirke novel Borisa Pahorja Grmada v pristanu, ker je zanimanje za to delo vedno zelo visoko.
Tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar je predstavil tradicionalno knjižno zbirko založbe in Koledar za leto 2014. Zbirka obsega letos spise goriškega zgodovinopisca in narodopisca Rada Bednarika (1902-1975). Knjiga z naslovom Nekdaj v starih časih se deli na dva dela: v prvem so objavljeni Bednarikovi spisi, v drugem delu pa so različni prispevki o Bednarikovem življenju in delu, ki so jih napisali Milan Jarc, Branko Marušič, Boris Mlakar in Marko Tavčar. Na koncu je objavljena še izčrpna bibliografija Bednarikovih del, ki jo je pripravil Branko Marušič. Nedvomno bo na velik odziv naletela knjiga Domače sladice, v kateri je Mirjam Simčič ob sodelovanju velikega števila ‘izvedenk’ na kulinaričnem področju zbrala 131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in drugih sladic. Tudi GMD namenja vsako leto pozornost najmlajšim: to je tokrat storila s knjigo O polžku Izidorju in druge živalske zgodbe, ki jo je napisala Anamarija Volk Zlobec, ilustrirala pa Nejka Selišnik. Tavčar je predstavil še nekaj publikacij, ki jih je založba izdala pred kratkim: v ta založniški sklop sodi med drugim tudi knjiga poezij Viljema Černa, znanega kulturnega delavca iz Terskih dolin. Štirijezična knjiga nosi zgovoren naslov Ko pouno je noći sarce. Omeniti velja še ponatis izvestja prve Slovenske državne gimnazije, ki so jo odprli v Gorici v šolskem letu 1913/1914, in izdajo knjige izpod peresa Petra Stresa o politični biografiji dr. Antona Gregorčiča.
IG

29. knjižni sejem v Ljubljani

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme