Tudi Bog šteje

Evangelist Luka v prvem poglavju evangelija zapiše: “V dneh Heroda (…) je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharija” (Prim. Lk 1,5) . V drugem poglavju, ki opisuje Jezusovo rojstvo, zapiše: “Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet” (Lk 2,1) . Nato nadaljuje: “Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča” (Lk 2,4-5) . Podobno Luka razvršča osebe tudi v tretjem poglavju, ko pravi: “V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje (…), se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu” (Prim. Lk 3,1-2).
Lukovo razvrščanje oseb je provokativno, saj navaja najprej vplivneže in mogočnike tistega časa, zatem pa navidez neznane in nepomembne osebnosti, zato da stvari obrne na glavo. Mogočneži tega sveta služijo le za okvir dogajanja, ki je neskončno pomembnejše od Oktavijanovih bitk in Herodovih gradbenih podvigov. Luka omenja prvega cesarja rimskega imperija Gaja Avgusta Oktavijana, ki je postal cesar l. 29 pr. Kr., potem ko je v državljanski vojni premagal Marka Antonija, ki je skupaj s Kleopatro napravil samomor, Avgust (Vzvišeni) pa je Egipt priključil rimskemu imperiju. Vladal je do svoje smrti l. 14 po Kr., torej v času Jezusove mladosti. Evangelist omenja tudi Avgustovega naslednika Tiberija, v čigar času je bil Jezus križan, judovskega kralja Heroda Velikega, ki je obnovil jeruzalemski tempelj, eno izmed največjih čudes tistega časa, ter gradil mnoge palače, utrdbe, pristanišča in druge pomembne objekte. Evangelij omenja še Kvirinija, Poncija Pilata, Herodovega brata Filipa, Lizanija, Hana in Kajfa, torej ljudi, ki so jih zaznali takratni politični barometri. Zatem pa Luka omenja takratnemu svetu neznane in nepomembne osebe: Zaharija, Elizabeto in Janeza Krstnika; Jožefa, Marijo in Jezusa.
Leto 2019? Kdo so današnji avgusti? Odprem časopis. Velika Britanija zapušča EU, kar pomeni, da v EU med članicami ni ravno velike ljubezni; v Nigeriji samo letos nad tisoč pobitih kristjanov, preganjanje kristjanov v Pakistanu – koga to sploh zanima? Nekateri mediji o tem niti ne poročajo. V Nemčiji cerkveni dostojanstveniki menda trdijo, da je homoseksualnost nekaj normalnega in v skladu z Božjo voljo, zato je potrebno spremeniti katekizem katoliške Cerkve in črtati moralni nauk o sodomskem grehu.
Boj proti podnebnim spremembam? Je novi mesija, ki lahko reši človeštvo v časopisu Time izbrana osebnost leta, Greta Thunberg? Kolateralna škoda: panika in histerija zaradi skorajšnjega konca sveta, ekološka žalost in strah pred prihodnostjo. Za nekatere je pač usodnejša fobija pred klimatskimi spremembami kot same klimatske spremembe! Še dobro, da se je Jezus rodil v neki votlini med volom in oslom, ker v Betlehemu za njegovo rojstvo ni bilo primerne sobe. Bi bil primeren prostor za njegovo rojstvo kakšna izmed naših porodnišnic? Prihaja do razkritij, kako so v času SFRJ v porodnišnicah novorojenčke prodajali, materam pa hladnokrvno rekli, da so po porodu umrli. Če bi se Jezus rodil v SFRJ, bi bilo veliko dodatnih dvomov o njegovi identiteti. “Je to sploh Marijin sin”?, bi se spraševali največji strokovnjaki.
Danes je zmešnjava na svetu morda še večja kot ob Jezusovem rojstvu. Pogosto so tisti, ki se razglašajo za žrtve, preganjalci in tisti, ki jih javno mnenje razglaša za pokvarjence, žrtve. Tisti, ki poudarjajo, da se borijo za mir in za pravice preprostih ljudi, imajo v resnici ljudi za neumne in se v medsebojnih pogovorih hvalijo s svojimi ukanami. Tisti, ki na račun migrantov delajo biznis in imajo z njimi svoje načrte, se gotovo ne borijo za njihovo dostojanstvo. To je povsem jasno, toda s pomočjo manipulacij dosegajo, da so množice zaslepljene, da tega ne opazijo.
V demokraciji, kot jo razlagajo današnji mogočniki, odloča večina. Je to vsa umetnost? Ko je večina za to, da se legalizira marihuana, se to izvede; ko je večina za evtanazijo, se po predpisanem postopku sprejme ustrezen zakon in asistenca pri samomoru je zakonita, podobno velja za abortus, za sprejetje ekološkega davka … Fašisti, nacisti in komunisti so se ravnali po takrat veljavnih zakonih!
Kdor šteje prebivalstvo in vpliva na to, da za določeno odločitev dvigne roke zadostno število, ima moč. Avgust je štel prebivalstvo zaradi pobiranja davkov, podobno je danes. Seveda mora biti vse predstavljeno na simpatičen način. Oktavijan se je trudil za t. i. “Pax Romana” oziroma “Pax Augustea”, za harmonijo, za blagostanje. L. 13. pr. Kr. je v Rimu postavil Aro pacis – oltar boginji miru.
Šteje pa tudi Bog. Veliko natančneje. Preštete ima tudi vse naše lase na glavi. Tudi sredi vojn, terorističnih napadov, masakrov, tudi če pade atomska bomba … Res presenetljiva, humoristična trditev! Ko se sesipajo največje stavbe na svetu, ko je na tisoče nasilno umorjenih, ima Bog pod kontrolo vsako našo las. Ko o tem premišljujem, mi gre na smeh.
Ko štejejo močni, se je potrebno zglasiti na določenih uradih, dati prstne odtise, fotografirati glavo, se priklanjati, skloniti glavo, prevzeti EMŠO in davčno številko.
Bog pa šteje zato, da se nihče ne bi izgubil, da bi vse odrešil, da ne bi zapravil svojega dostojanstva. Pravi: “Dvignite glave! Niste številke”!
Kje je zdaj Avgustovo kraljestvo? Koliko ljudi vsako leto praznuje Avgustov, Napoleonov, Stalinov, Hitlerjev … rojstni dan? Tako ali drugače, bolj ali manj zares praznujemo zgodovino odrešenja; na prvem mestu niso tisti, ki so šteli, temveč tisti, ki so bili prešteti: Jožef, Marija, Jezus. Za cesarja Avgusta pravimo, da je umrl l. 14 po Kristusu, torej je Kristus veliko vplivnejša oseba kot Avgust. Res pa je, da nekateri “pred Kristusom” in “po Kristusu” nadomeščajo s “pred našim štetjem” in “po našem štetju”. Katerim našim štetjem? Kdo so bili naši pred letom 0 in kdo so naši po letu 0?
Kristjani verujemo, da (…)

Cel zapis v tiskani izdaji