Tržišče medu mora zagotavljati kakovost in gotovost za kupce in proizvajalce
“Iz nedavne raziskave, ki jo je opravila Evropska komisija, izhaja, da je skoraj polovica medu v prodaji ponarejena. Odstotek ponarejenih pridelkov dosega v nekaterih državah (npr. Nemčiji in Srbiji) celo 80 % tržišča. Gre za neverjetne podatke, ki potrjujejo, da ostaja med eno najpogosteje ponarejenih živil. Goljufanje gre od preprodaje medu iz tujih držav (predvsem izvenevropskih), dodajanja kuhinjskega sladkorja do umetno proizvedenega medu iz različnih sladkornih sirupov.”
S temi premisami deželni svetnik SSk Marko Pisani uvaja predlog resolucije, ki jo je v torek, 29. oktobra, predložil Deželnemu svetu FJK. V svojem besedilu se Pisani navezuje na ogromno škodo, ki jo ponarejeni izdelki prinašajo tako potrošnikom kot čebelarjem. Zaradi vabljivih nizkih cen se kupci znajdejo s hrano, ki ima bistveno različne karakteristike od tistih, ki jih ponuja naravni med. Namesto zdravilnih lastnosti lahko uživanje ponarejenega ali “umetnega” medu privede celo do različnih sladkornih bolezni. Z nelojalno konkurenco so oškodovani tudi čebelarji, ki se v zadnjih letih že tako ubadajo s kroničnimi težavami pri sami pridelavi dragocenega pridelka.
Evropska komisija je letos poleti spremenila direktivo 2001/110/CE in med drugim uvedla obvezno navajanje porekla medu oz. držav, iz katerih prihaja. Deželni svetnik Slovenske skupnosti s svojo resolucijo predlaga Deželi FJK, naj pri evropskih in državnih organih spodbudi še postopek za čimprejšnjo standardizacijo metode za karakterizacijo in kontrolo medu, nakar naj se slednja izvaja resno in načrtno. V nasprotnem primeru bomo še dodatno odgovorni za propadanje čebelarstva, čebel in posledično konec opraševalne službe čebel, ki je predpogoj za pridelavo hrane.
“Čebelarstvo je pomembna dejavnost s starodavno tradicijo v celotni Deželi Furlaniji – Julijski krajini, še posebej ukoreninjena pa je med Slovenci, ki so se v zgodovino čebelarstva zapisali z Antonom Janšo; Slovenija je v okviru Organizacije združenih narodov predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel, trenutno pa je Boštjan Noč tudi na čelu Evropske čebelarske zveze. Njegov poziv politikom, da skušajo prispevati k izboljšanju nastale situacije na tržišču sem z veseljem sprejel in ga bom prepričano podpiral na vseh pristojnih omizjih,” zaključuje deželni svetnik Marko Pisani.
