Tržaški literarni navdih je v Sloveniji premalo poznan

Esejist, pisatelj, dolgoletni novinar Dela in urednik njegove kulturne rubrike Jože Horvat, je o svoji knjigi, ki je izšla pri založbi Mladika, na rednem večeru Društva slovenskih izobražencev dejal, da je z njo želel približati slovenske tržaške avtorje slovenski matični stvarnosti. Knjižna novost izpod Horvatovega peresa nosi naslov Navdih in besede. Pisatelji in pisateljice s Tržaškega. V njej je preko intervjujev predstavljenih enajst avtorjev in avtoric, razvrščenih po letnicah rojstva, od najmlajšega do najstarejšega. Avtor je dejal, da so obravnavani pisatelji in pisateljice najbolj reprezentativni predstavniki slovenske sodobne ustvarjalnosti na Tržaškem in da v osrednji Sloveniji niso tako znani, kot bi si to zaslužili. Sam je mnenja, da bi bilo treba še pisati take knjige in nadaljevati s predstavitvijo imen, kot so na primer Alenka Rebula, Irena Žerjal, Ivanka Hergold, Sergej Verč, Marko Kravos, Miran Košuta in drugimi.
Zanimiva tehnika, ki jo je izbral Jože Horvat in mu je posebno pri srcu, predstavi avtorje zelo verodostojno. Knjiga velja kot novost tudi zato, ker ni veliko preučevalcev iz matične domovine, ki bi se ukvarjali z našimi ustvarjalci. Izbor intervjujev se začenja skratkim uvodom, v katerem Horvat zariše odnos do zamejskega prostora. V njem se sprašuje, kaj označuje obravnavane pisatelje in pisateljice. Odgovor je preprost, to je “mesto Trst, njegovo zaledje Kras, morje in svobodni duh slovenstva: iz tega črpajo živi, uporni tok življenja, katerega slapovi se razlivajo na vse strani – časovno in zemljepisno –, a se tudi tedaj, kadar posegajo na tuje, vračajo vanj, da bi se tu okrepili za novo pot… ”.
Jožeta Horvata in njegovo delo je v Peterlinovi dvorani predstavila literarna zgodovinarka, prof. Marija Pirjevec, ki je tudi sama med intervjuvanci, ker je pomagala pri spoznavanju slovenske literature v slovenskem in italijanskem kulturnem svetu. Osrednji del knjige zaobjema intervjuje s pisatelji in pisateljicami: Dušanom Jelinčičem, Marijem Čukom, Acetom Mermoljo, Evelino Umek, Bruno Marijo Pertot, Miroslavom Košuto, Zoro Tavčar, Alojzom Rebulo, Borisom Pahorjem, Milanom Lipovcem in Marijo Pirjevec.
Te ustvarjalce druži predvsem Trst, ki je “vir njihove ustvarjalnosti in daje človeku moč braniti vedno ogroženo slovenstvo in v njem svobodo posameznika”. Marija Pirjevec se je zaustavila pri vsakem pisatelju oz. pisateljici posebej in na kratko analizirala bistvo pisanja. Pri vseh gre za tri temeljna jedra: jezik, narod in bivalni etos. Med starejšo in mlajšo generacijo je občutiti razkorak, saj se mlajši skušajo odlepiti od zamejske problematike in opazovati ta svet od daleč.
Prof. Pirjevec je avtorja knjige označila kot dobrega poznavalca kulture intervjuja zaradi globine postavljenih vprašanj. Horvat je obziren, vendar zahteven, saj je intervju raziskava, zapis namenjen javnosti. Pri tem jezik ne sme biti kičast, ampak jasen in vsebinsko močno odgovoren. Sam avtor je dejal, da ne piše za strokovnjake, ampak za bralce. Da bi se poslušalci o tem prepričali, jim je Lučka Susič prebrala dva odlomka iz knjige.
Šin

Jože Horvat gost v Društvu slovenskih izobražencev

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme