Tržaška skupina na Jubileju mladih potrjuje, da “prijateljstvo bo spremenilo svet”
Doživetja in pričevanja skupine tržaških udeležencev Jubileja mladih 2025
Bili smo v adventnem času, ko sem na družbenih omrežjih tržaške mladinske pastorale opazila oglas, da zbirajo prijave za romanje mladih v okviru jubilejnega leta. Brez obotavljanja sem se prijavila. Od februarja smo mesečno imeli pripravljalna srečanja, na katerih sem opazila, da se mladi med sabo že poznajo, nekaj pa je bilo že ustaljenih župnijskih skupin. Ker nisem poznala nikogar, sem bila na začetku nekoliko zadržana, a pri delu v skupinah sem ugotovila, da so ostali udeleženci prav prisrčni in vestni, tako se je moja bojazen kmalu razblinila.
V Rim smo odpotovali v ponedeljek, 28. julija: z dežjem je Gospod blagoslovil začetek našega romanja. Bilo nas je 49, med temi tržaški g. škof Henrik Trevisi, trije duhovniki in dva bogoslovca. Potovanje v avtobusu je spremljalo petje, igre medsebojnega spoznavanja, molitev in kateheza, ki jo je vodil organizator in glavni duhovni asistent mladinske pastorale g. Francesco Pesce oz., kot so ga mladi preimenovali, “Fish. Nastanitev smo našli v župniji sv. Marije iz Loreta v mestni četrti Castelverde. Ob prihodu je g. škof daroval sveto mašo, večer pa smo sklenili z obilno večerjo, ki so nam jo pripravili župljani. Z njimi smo v naslednjih dneh vzpostavili tesen stik, saj so nam vsako jutro priskrbeli odličen zajtrk, z nami so se pogovarjali, bili so nam vedno na razpolago, zunaj na vrtu so na novo nastavili tuše za vsakodnevno umivanje.
Naslednji dan smo imeli rezerviran za ogled katakomb sv. Kalista, kjer naj bi bilo svetišče in zibelka krščanstva. V teh katakombah je bila do 5. stoletja pokopana sv. Cecilija, ki so jo nato premaknili v njej posvečeno cerkev v četrti Trastevere. Na njenem mestu je sedaj kopija znamenitega kipa Stefana Maderna, ki uprizarja umirajočo svetnico, ki s prsti kaže številko tri, kar nakazuje na Sv. Trojico. V kriptah so bili v glavnem pokopani revni ljudje, med njimi veliko otrok; bogatejši ljudje so si lahko privoščili kamnite napise, med poslikavami pa prevladuje simbol ribe.
V popoldanskih urah nas je čakal prehod skozi sveta vrata bazilike sv. Pavla zunaj obzidja, prve izmed štirih bazilik v Rimu. Prvi jubilej so po zgledu judovske tradicije začeli leta 1300. Vrata štirih bazilik, ki so običajno zaprta, se ob jubileju slovesno odprejo. Simbol vrat izhaja iz Svetega pisma: “Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.” (Jn 10,9). “Vrata v našem življenju so lahko odnosi, pustolovščine, življenjske izbire, različne situacije, skrbi, vprašanja in dvomi. Velikokrat jih zapiramo, ker nam povzročajo bolečino. Jezus pa nas vabi, da ta vrata odpremo, da lahko On prinaša ljubezen tja, kjer moramo odpuščati.” Tako nas je g. Franz pripravljal na prehod svetih vrat. V urejeni vrsti smo s petjem in molitvijo rožnega venca zbrano prešli prva sveta vrata našega romanja. Po vrnitvi v gostujočo župnijo je sveto mašo daroval mladi duhovnik Giosuè Cimbaro.
DALJE V TISKANI IZDAJI…
