Trud in delo tudi v tem času prinašata zadoščenje in veselje

V Štandrežu že dolgo let obratuje trgovina jestvin Maxi Market. Z lastnikom Lorisom Nanutom smo se pogovorili o njegovem poklicu in težavah pri delovanju trgovine v kriznem obdobju koronavirusa.

Koliko let je že odprta vaša trgovina? Se lahko predstavite našim bralcem?
Našo družinsko dejavnost je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odprl moj oče, Max Nanut, še prej pa je moj nono imel manjšo prodajalno kruha. Sam sem začel delati v trgovini v devetdesetih letih, po opravljenem študiju v Turinu, kjer sem diplomiral kot profesor telovadbe. V tistih letih je bilo veliko dela in se mi je zdelo škoda, da bi upravljanje naše dejavnosti prepustil komu drugemu. Nekaj časa sva z očetom delala skupaj, a tudi po njegovi upokojitvi je bil on vedno soudeležen pri delu, spremljal je predvsem knjigovodstvo – zunanjih knjigovodskih uslug smo se posluževali le za svetovanja. Sicer pa sem že kot otrok pomagal v trgovini, pometal sem tla, skladal blago na police, tako da je ta poklicna in življenjska izbira meni predstavljala nekaj povsem naravnega. V letih smo lokacijo trgovine večkrat spremenili in same prostore tudi prenovili. Oče je v začetku imel trgovino v prostorih pred župniščem na trgu v Štandrežu, kasneje je dejavnost prenesel v poslopje, kjer je bila v preteklosti dvorana, v kateri so predvajali filme, danes pa je tam župnišče. Trgovino imamo danes v stavbi, ki je bila rojstna hiša mojega očeta. Zadnja prenovitvena dela smo opravili leta 2010.

Koliko oseb je zaposlenih pri vas?
Poleg mene je v trgovini zaposlenih pet oseb.

So trenutno vsi v službi ali je morda kdo doma? Je kdo šel v dopolnilno blagajno?
Vsi hodimo redno v službo, nikogar nimam v dopolnilni blagajni. To se v zgodovini naše trgovine ni nikoli zgodilo, čeprav nas je danes dosti manj kot v preteklosti. V najboljših časih, v devetdesetih letih, sem imel do šestnajst uslužbencev. V tistem obdobju smo imeli ogromno dela, počasi pa se je stvar umirila.

Kako organizirate delo in zagotavljate razpoložljivost izdelkov v vaši trgovini v današnjih kritičnih razmerah?
Na začetku epidemije smo imeli težave z nabavo razkužilnih sredstev, danes pa imamo na razpolago razkužilne gele in maske za enkratno uporabo. Kirurške maske smo naročili preko goriškega združenja trgovcev že pred časom, a jih še nismo prejeli. Tudi z nabavo moke in kvasa smo imeli težave – tako te kot druge izdelke smo že od vsega začetka skušali prodajati strankam le v omejenih količinah. Naša ponudba izdelkov se drugače ni veliko spremenila.

Po čem največ sprašujejo vaše stranke? Ali si doma ustvarjajo zaloge?
Naše stranke sprašujejo po alkoholu, ki ga trenutno še nimamo na razpolago, in razkužilnih sredstvih ter seveda po moki in kvasu. Kvas imamo v večjih vrečah in ga strankam prodajamo po gramih. Ko je stopila v veljavo zakonska odredba, v kateri je bilo na državni ravni določeno zaprtje trgovskih dejavnosti za omejitev širitve koronavirusa, je med ljudmi prevladala panika, tako da si je marsikdo skušal doma ustvariti zaloge nepokvarljive hrane in drugih izdelkov. Sedaj pa se je stanje umirilo. Stranke nabavljajo sicer večje količine izdelkov, a samo zato, da jim ni treba prepogostokrat v trgovino in ker doma verjetno porabijo več hrane kot prej, ko so lahko mirno šle na pizzo ali na kosilo v restavracijo.

V tednih pred Veliko nočjo so kupci iskali kakšne posebne izdelke?
Nič posebnega. Povpraševanje se ni spremenilo v primerjavi z lanskim obdobjem pred Veliko nočjo. Stranke so kot ponavadi kupile velike količine mesa, pirhe in “kolombe” pa smo letos nabavili v manjši količini in vse, kar smo imeli “velikonočnega”, smo prodali.

Ali dostavljate nakupe tudi na dom? Je po tej storitvi veliko povpraševanja?
Nakupe na dom smo dostavljali že pred epidemiološko krizo, trenutno pa se je ta dejavnost zelo povečala. Še posebno pred Veliko nočjo smo imeli ogromno dela, povpraševanje je bilo res veliko. Začudil sem se, ker dostavljamo na dom tudi veliko mladim družinam, pred krizo smo to delali predvsem starejšim osebam ali tistim, ki iz različnih razlogov nimajo možnosti sami zahajati v trgovino. Stranke lahko naročijo izdelke po telefonu ali po mailu. Telefonska naročila dostavljamo z našim kombijem že isti dan, tista po mailu pa naslednji dan. Kombi je v tem času vedno na poti, ob koncu tedna razvozimo tudi do trideset naročil dnevno, in to ne samo po Štandrežu, strankam na dom vozimo tudi v Sovodnje in bližnje vasi, Gorico, Podgoro, Ločnik in Moš.

Vrsta ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa vključuje tudi uporabo zaščitnih mask, rokavic in razdaljo najmanj enega metra med eno osebo in drugo. Kako se obnašate v vaši trgovini, da samega sebe, zaposlene in stranke obvarujete pred okužbo?
Število kupcev, ki so lahko istočasno v trgovini, smo omejili na največ osem. Vsak mora nujno imeti zaščitno masko in rokavice, ki so z razkužilom na voljo vsakemu pred vhodom v trgovino. Vozičke in nakupovalne košare redno, večkrat dnevno, razkužujemo. Na tleh smo označili razdaljo metra in pol, ki bi jo morali vsi upoštevati, včasih se pa zgodi, da se med nakupovanjem in brskanjem po policah stranke sploh ne zavedajo, da te razdalje ne spoštujejo več, in jih moramo zato mi na to opozarjati. Vsi zaposleni uporabljamo vsa predvidena zaščitna sredstva in vsako jutro si merimo tudi telesno temperaturo, kot predvideva zakon. Prepričan pa sem, da bi mi uslužbenci sami sporočili v primeru, da bi se ne počutili dobro – popolnoma jim zaupam. Povedati moram, da smo imeli že več obiskov organov, ki skrbijo za spoštovanje varnostnih predpisov.

Kako so reagirale vaše stranke na te ukrepe?
Ljudje so potrpežljivi, pridno čakajo v vrsti in spoštujejo pravila. Zjutraj odpremo trgovino že ob 7.30, delamo do 13. ure, popoldne pa od 16. do 19. ure in ob sobotah neprekinjeno, tako da prihajajo kupci ves dan in nimamo nikoli dolge vrste pred vhodom. Večina jih je takoj sprejela varnostne ukrepe, nekaterim pa sem moral zažugati, da brez maske ne smejo vstopiti v trgovino.

S katerimi težavami se največkrat soočate?
Naše podjetje je član zadruge Vega, ki ima sedež v Trevisu, v Venetu, in šteje petsto trgovin. Ta zadruga je naš glavni dobavitelj in na začetku, ko se je povpraševanje po izdelkih na širši ravni zelo povečalo, smo imeli težave in zamude z naročili. Tudi zelenjavo naročamo pri njih in nam jo še vedno dostavljajo z nekajdnevno zamudo. Kruh, mleko in narezke naročamo pri krajevnih proizvajalcih in s temi naročili nismo imeli nobenih težav.

Kaj menite o finančni pomoči, ki jo vlada namenja trgovcem?
Veliko je govora o finančni pomoči, realno gledano pa konkretnega ni nič. Vsako podjetje potrebuje veliko denarja, da lahko redno posluje, pomoč, ki jo država trenutno obljublja, je povsem nesorazmerna finančnim potrebam vsake trgovske dejavnosti. Če pomislimo na stroške, ki jih imamo podjetniki za najemnine, plačevanje položnic, ne nazadnje za plače uslužbencev in vse ostalo, je jasno, da je višina obljubljenih finančnih sredstev skorajda smešna.

Ali lahko kvantificirate škodo, ki jo je utrpela vaša dejavnost? Bodo po vašem mnenju posledice epidemije na delovanje vaše trgovine zelo hude?
Naša dejavnost ni utrpela nobene škode – iskreno moram povedati, da je s koronavirusom ponovno zaživela. Prodaje so se povečale in pridobili smo veliko novih strank poleg naših rednih kupcev, še posebno med tistimi, katerim nakupe dostavljamo na dom. Osebno lahko rečem, da so, seveda izključno za naše delo, posledice epidemije pozitivne. Mi se sploh ne moremo pritoževati, da nimamo dela in kljub trudu, ki ga vlagamo, nam delo prinaša zadoščenje in veselje. Iskreno upam, da nam bodo naše nove in stare stranke ostale zveste, tudi ko bo kriznega stanja konec. Majhni marketi nudimo raznolike in visokokakovostne izdelke po konkurenčnih cenah, zato si želim, da bodo kupci zahajali še naprej k nam in ne samo v velike nakupovalne centre.

Kako pa vi osebno doživljate epidemiološko krizo?
Trenutno živim z mamo, ki je starejša oseba, zato se moram zvečer, ko zaprem trgovino in se vrnem domov, skrbno razkužiti, da jo zaščitim pred morebitno okužbo. Težko mi je pri srcu, ker se je ne dotaknem že skoraj mesec in pol, čeprav je bila Velika noč in sva imela v tem času tudi oba rojstni dan. Moji mami je ime Flora Visintin, vsi pa jo poznajo kot Nado, in tudi ona je celo življenje, do upokojitve, z očetom delala v naši trgovini.

Kako si predstavljate bližnjo prihodnost, ko se bomo lahko prosto premikali?
Ne vem, kdaj bo prišel trenutek, ko se bomo lahko prosto in brezskrbno premikali. Zdi se mi, da smo v tem obdobju vsi nekoliko spremenili naše življenjske navade in ponovno odkrili to, kar je res pomembno, naše najdražje osebe in dragocene trenutke, ki jih z njimi preživljamo. Občutek imam, da lahko damo danes, kljub težavam, ki jih prinaša prisilno sobivanje, določenim vrednotam spet glavno vlogo.

Hvala za pogovor.

Katja Ferletič

Piše Katja Ferletič / Pogovor: Loris Nanut, trgovec

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme