Tržaška

Trubarja bi morali bolje poznati tudi Italijani!

Trubarja bi morali bolje poznati tudi Italijani!

Predavanje v Društvu slovenskih izobražencev

Gost Društva slovenskih izobražencev, ki ga je predstavil glasbenik, pianist in pedagog prof. Aleksander Rojc, je bil pretekli ponedeljek muzikolog dr. Ivano Cavallini. Predavanje je potekalo v italijanščini, za boljše razumevanje pa so gostje lahko sledili podatkom tudi po ekranu. Znanje predavatelja daleč presega znanje iz italijanske kulture, saj študiji dr. Cavallinija zaobjemajo tudi kulturo slovanskih narodov na področjih od Slovenije, Istre in Dalmacije do Balkana ter Mittelevrope, in seveda povezave med njimi.
Predavateljeva kultura izhaja iz širokega znanja in izobrazbe: najprej je doštudiral zgodovino filozofije na univerzi v Padovi; nato se je posvetil specializaciji iz muzikologije v Bologni in kasneje v Zagrebu; več let je predaval na univerzi in na konservatoriju v Trstu, trenutno pa je docent na univerzi v Palermu. Njegov curiculum obsega mnoga predavanja, organizacijo simpozijev, publikacijo več knjig in mnogih raziskav.
V ponedeljkovem predavanju se je posebej posvetil zgodovinskemu obdobju reformacije in protireformacije. Zanimivo je bilo slišati iz ust predstavnika italijanskega intelektualnega sveta priznanje piscem, ki spadajo v zgodovino slovenske literature, predvsem pohvalo avtorju prve slovenske knjige, protestantu Primožu Trubarju.
Svoje predavanje je prof. Cavallini naslovil Protestanti in protireformacija v Trstu in Istri: glasba, jeziki, črkopisi. Temeljilo je na dokumentaciji, ki jo je pridobil pri svojih raziskavah in sega na različna področja, od muzikologije do zgodovine, ali celo jezikoslovja.
Osvetlil je obdobje verske prenove, ki je povezano s širjenjem protestantske vere in s kasnejšo protireformacijo. Slovenski protestantski intelektualci so sodelovali pri projektu širjenja protestantske literature ne le v naših slovenskih krajih, ampak tudi v severni Italiji, Istri, Dalmaciji, in še med drugimi “južnimi Slovani”.
Predavatelja je posebej zanimalo obdobje med leti 1561 in 1565: gre za čas mecenstva barona Hansa Ungnada III., prepričanega protestanta, ki je hotel novo vero širiti (predvsem preko protestantske literature) med južnimi slovanskimi narodi.
Leta 1561 je grof Ungnad von Sonnegg ustanovil Južnoslovanski biblijski inštitut v Urachu in odprl svojo tiskarno z imenom Windische, chrabatische und cirulische Druckerei (Nemška, hrvaška in cirilska tiskalnica). Z veliko gorečnostjo je začel tiskanje knjig za “južne Slovane”, pri tem pa velikokrat prispeval za stroške celo iz lastnega premoženja. Pri organizaciji in odločitvah je bil grof Ungnad v tesni povezavi s Primožem Trubarjem, pa tudi s protestanti njegovega kroga, z Antonom Dalmatinom in s Stjepanom Konzulom. Njegovo mecenstvo je trajalo do leta 1565, ko je nenadoma umrl. Novo vero so preko knjig želeli širiti na zelo obširnem zemljepisnem področju, in sicer v Sloveniji, Dalmaciji, Istri, Bosni, Srbiji, Litvi, Rusiji, Moldaviji, Romuniji in celo v Konstantinoplu (med Turki).
Po mnenju predavatelja gre za enega največjih projektov vseh časov, saj je število tiskanih knjig doseglo vrtoglavo številko – več kot 30.000 izvodov! Projekt je vreden občudovanja tudi zato, ker je bila vsaka knjiga v tistih časih še vedno izredno dragocen in luksuzen predmet.
Širjenje tovrstne literature pa je seveda pomenilo tudi večanje in bogatenje kulture nasploh. Po drugi strani je bilo takrat raznašanje protestantskih knjig tvegano dejanje. Sklepamo lahko, da so imeli zelo dobro organizirano široko mrežo, ki je skrbela za to, da so knjige prišle v “prave roke”. Znali so jih spretno skrivati med drugo blago, s katerim so trgovali, npr. med kože (kar sicer spominja tudi na “sode”, v katere je Trubar skrival slovenske knjige). (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
P. in

08.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!