Trojanke od 13. do 15. januarja v SSG
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
OSNOVNI ABONMA – GOSTUJOČA PREDSTAVA
Evripid
Trojanke
režiser: Jaša Kocelj
petek, 13. januar ob 20.00 – redi A1, A2, A3
sobota, 14. januar, ob 20.00 – redi B1, B2, B3
nedelja, 15. januar, ob 16.00 – redi C1, C2, C3
Velika dvorana SSG
Moč žensk in nesmiselnost vojne sta večno aktualni temi, ki ju postavlja v ospredje Evripidova tragedija Trojanke, na sporedu v osnovnem abonmajskem programu Slovenskega stalnega gledališča od 13. do 15. januarja. Besedilo iz leta 415 pr. n. št., ki ga je prevedla Jera Ivanc, je postavljeno v mitsko dobo trojanske vojne, a je najverjetneje dramatikov komentar na takrat aktualno peloponeško vojno, v kateri so se Atene bojevale s Šparto.
Trojanska vojna je končana, vsi trojanski junaki so padli; pred gorečimi razvalinami nekdaj slavnega mesta Trojanke in njihovi otroci čakajo na odhod v grško suženjstvo. Ženske, na čelu z ostarelo kraljico Hekabo, objokujejo žalostno usodo svojega mesta in sebe. Medtem ko se goreče mesto podira, Trojanke zapuščajo rodno zemljo in odhajajo v suženjstvo. Drama je obsodba vojn in se sprašuje o odgovornosti in krivdi zanje v uprizoritvi SNG Nova Gorica, ki jo je s poudarkom na čustvenih in poetičnih aspektih režiral Jaša Kocelj. Predstava je opremljena z izvirno glasbo Mihe Petrica: ekspresivno žalost sporočila posreduje v obliki antične tragedije, ki je bila mešanica govora, petja in igranja.
Gledališče 21. stoletja ponuja z izbiro te tragedije veliko zanimivih iztočnic, poznavalka antičnega gledališča Jera Ivanc glede odnosa do izvirnega besedila opozarja: »Branje Trojank v širšem zgodovinskem, družbeno-političnem, dramsko-gledališkem in mitološkem kontekstu lahko obrodi sadove, prinese dokaze in ponudi pritrdilni odgovor. Po drugi strani pa težko govorimo o konkretnih vplivih tovrstnih odrskih razprav na družbene spremembe; konec koncev je Evripid veljal za »odrskega filozofa«. Svet, v katerem je dal Evripid glas in besedo ženskam, je bil in ostal svet (spolnega) nasilja nad ženskami.« Besedilo odpira ob omenjenih tudi prav tako aktualno vprašanje begunske krize, ki ostaja v podtekstu uprizoritve, kot poudarja Kocelj: »Troja obstaja; je Sirija, Irak, Palestina. Troja je danes. Svet je preveč prepleten, da bi se ignorirali med sabo.«
Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi.
