Kultura

Trinkov koledar za leto 2020

Trinkov koledar za leto 2020

Piše Suzi Pertot: Špeter / Predstavitev zajetne publikacije

“Nihče ne more biti ravnodušen do Slovencev v Videmski pokrajini. Ko zveni vaša pesem, vaša glasba, vaš verz, čutim silo življenja, ki kipi iz vas”, je v uvodnem besedilu k letošnjemu Trinkovemu koledarju zapisala slovenska senatorka Tatjana Rojc.
Ogledalo tega dela, teh verzov, teh pesmi, te moči je nedvomno Trinkov koledar, ki ga vsako leto pripravlja in izdaja KD Ivan Trinko iz Čedada in ki so ga pred kratkim predstavili v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru. V uvodnih besedah je predsednica Iole Namor poudarila pomen publikacije, pri kateri je letos sodelovalo 26 avtorjev, ki so soustvarili 225 strani prispevkov, zapisov, raziskav in zgodovinskih esejev.
Trinkov koledar je pomemben, kot je povedala Namorjeva, ker lahko po njem Beneški Slovenci spoznavajo sebe in svojo zgodovino. O tej zgodovini žal niso govorili v šoli, vsi premalo vedo o preteklosti teh krajev, koledar pa vsako leto prinaša pomembne prispevke in pričevanja o vsem, kar se je dogajalo v Nediških dolinah. Obenem je Trinkov koledar ogledalo slovenske skupnosti v Benečiji, ogledalo dogajanja, dogodkov, delovanja društev ter novosti na kulturnem, umetniškem in literarnem področju. Namorjeva je med drugim poudarila, da pri sestavi te pomembne publikacije sodelujejo tako avtorji iz Nediških dolin, Terske doline in Rezije kot iz Posočja in drugih krajev Slovenije. Ljudje z obeh strani nekdanje meje pišejo zgodovino tega prostora, ki je, kot pravi Iole Namor, v marsičem skupna zgodovina.
Letos je v njem res veliko prispevkov. Sandro Quaglia in Federico Lonardi nam predstavljata poglobljen zapis o nedavnih arheoloških izkopavanjih v dolini Rezije, ki segajo ravno v čas priseljevanja prvih Slovanov. Zapisa Elise Morandini in Silvestra Gaberščka govorita o Čedajskem kapitlju, ki je bil tudi tema lanskega srečanja Kapljice zgodovine in kulture, ki ga vsako leto prireja KD Ivan Trinko. O meji pišeta Branko Marušič, in sicer o Rapalski pogodbi, ter Giorgio Banchig, ki razmišlja, kakšna naj bo prihodnost krajev, ki jih je nekoč ločevala težka železna zavesa. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

 

09.02.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!