Trije modri in stik planetov

Piše: Danilo Čotar

Zablestela se je svetla zvezda

Le nekaj dni pred Božičem, in sicer ob zimskem solsticiju 21. dec., je na zahodnem nebu proti večeru zablestela zelo svetla zvezda. V resnici je bila ta močna svetloba seštevek dveh svetlih planetov, Jupitra in Saturna. Z našega razgledišča na Zemlji namreč vidimo, da se včasih dva planeta zelo približata, skoraj dotikata ali celo krijeta: temu pojavu pravimo konjunkcija ali stik. Pri nas na Primorskem tega izrednega prizora nismo mogli opazovati, saj je bilo prav tiste dni oblačno in deževno. Pojav je izredno redek in navadno mine več stoletij, preden se ponovi v tako svetli obliki. Zadnja lepo vidna konjunkcija je bila leta 1226, torej pred 794 leti.

O pojavu so kar obširno poročali časniki in radijske ter televizijske postaje. Kolikor sem mogel slišati, so se vsi ustavili v 17. stol. pri Keplerju, nihče se ni potrudil narediti koraka nazaj. Ko bi ga naredil, bi se srečal z zgodbami Sv. pisma, z vero, celo z Jezusom. Govoriti o tem pa ni olikano in dostojno v sodobni družbi. Kdor meša znanstveno z božjim, je v laičnem svetu izpostavljen posmehu. Kljub vsemu naredimo korak nazaj in poglejmo malo dlje.

Tavola planetaria je egipčanski papirus, ki ga hranijo v Berlinu in prikazuje gibanje planetov med letoma 17 pred Kr. in 10 po Kr. Egipčanski zvezdogledi so na tej tabli zabeležili za leto 7 pred Kr. zelo svetlo konjunkcijo Jupitra in Saturna, vidno po vsem Sredozemlju. Ta nebesni pojav so znali natančno predvideti že babilonski astronomi. Leta 1925 je bil objavljen zvezdni koledar iz Sipparja, znane babilonske astrološke šole, ki so ga našli na glinasti ploščici s klinopisom. Tu je zabeleženo gibanje in stikanje planetov prav za leto 7 pred Kr. To leto je bilo izjemno, saj so Babilonci predvideli, da se bo konjunkcija Jupitra in Saturna ponovila kar trikrat v istem letu: 29. maja, 1. oktobra in 5. decembra. Sodobni astronomi so vse to potrdili.

Časnikar in raziskovalec Vittorio Messori omenja v knjigi Ipotesi su Gesù (izšla je l. 1976, slovenski prevod pa l. 1982 z naslovom Kdo je Jezus), kako je Kepler že leta 1603 izračunal, da se je zelo svetla konjunkcija Jupitra in Saturna pojavila leta 7 pred Kr. Sam je tudi odkril staro razlago svetopisemskih zgodb rabina Abarbanela, ki trdi, da so Izraelci pričakovali Mesija, ko bi se v ozvezdju Rib združili svetlobi teh dveh planetov. V resnici najdemo kar natančno napoved  Jezusovega rojstva že v preroku Danijelu: minilo naj bi namreč 70 let krat 7 (490), odkar so bili Izraelci odpeljani v babilonsko sužnost. Razlago Danijelove knjige potrjuje tudi srednjeveški komentar, ki ga je odkril danski učenjak Münter v 19. stol. Novo potrditev so prinesli  še rokopisi judovske ločine esenov, ki so jih odkrili leta 1947 v neki votlini ob Mrtvem morju. Ločino esenov so Judje priznavali kot najzanesljivejšo v razlagi prerokb in iz rokopisov izvemo, da so eseni začeli pričakovati Mesija od leta 20 pred Kr. naprej. V tistem času je bilo v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu splošno razširjeno pričakovanje nekega velikega vladarja, ki naj bi izšel iz Palestine. To napeto ozračje pričakovanja potrjujeta tudi poganska zgodovinarja Tacit in Svetonij.

Najbolj točen čas za prihod velikega vladarja pa so določili babilonski astrologi. Pričakovali so ga leta 7 pred Kr., ko se je na nebu prikazala velika zvezda in kar trikrat v enem letu. To odgovarja našemu štetju, saj je menih Dionizij Mali pri sestavi sodobnega koledarja pomotoma določil datum Jezusovega rojstva za približno šest let pozneje. Prepričani so tudi bili, da se bo to zgodilo v Palestini, saj je bil po njihovi simboliki Saturn zavetnik Izraela, Jupiter je bil planet vladarjev sveta, ozvezdje Rib pa je bilo znamenje “konca časov” oziroma začetka mesijanske dobe. Zato ni čudno, če so se modri prav v tistem času odpravili na pot, sledili svetli zvezdi in v Jeruzalemu spraševali, kje se je rodil judovski kralj: “Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme