Aktualno

Trenutki nejasnosti in strahu

Trenutki nejasnosti in strahu

Piše Giulia Černic: Zaprte meje so se na poseben način dotaknile zamejskih študentov, ki študirajo v Sloveniji

Univerza na Primorskem je v nedeljo, 8. marca, zvečer sporočila študentom, da bo za najmanj 14 dni odpovedala pedagoški proces na vseh članicah. Študentje Univerze v Ljubljani do ponedeljka zjutraj nismo dobili nikakršnega sporočila, nato so se posamezne fakultete, po nasvetu ljubljanskega rektorja, same odločile, da za teden ali dva ukinejo neposredni pedagoški proces. Sledila je prepoved predavanj v večjih dvoranah za vse fakultete, odpoved nekaterih vaj in selitev v on-line svet. Nekatere obveznosti so kljub temu potekale na tradicionalen način v prostorih fakultet, zato smo študenti ostali v Ljubljani. Na Pedagoški fakulteti na primer je pouk potekal normalno, saj so se profesorji sklicevali na dejstvo, da je študentov v vsakem letniku manj kot 100, je povedala študentka razrednega pouka M. M.
Po ponedeljkovi večerni tiskovni konferenci, na kateri je italijanski ministrski predsednik Giuseppe Conte razglasil karanteno za celotno državo, smo se študentje spraševali, kako naj se obnašamo. Na vseh članicah Univerze v Ljubljani je že predčasno veljala prepoved udeleževanja predavanj in vaj za študente, ki so bili v zadnjih 14 dnevih v italijanskih rdečih conah, referati pa so italijanskim študentom povedali, naj sami presodijo, ali je primerno, da hodijo na fakulteto. Vsi smo se za konec tedna vrnili v domače kraje oziroma v državo, v kateri je prekomerna razširjenost virusa zahtevala karanteno za vse. Ker Univerza in referati posameznih fakultet niso imeli jasnih odgovorov na naše dvome, smo se študenti normalno odpravili na obveznosti tudi v torek. Pri slovenskih sošolcih nismo opazili nikakršne spremembe v načinu življenja; mladi so nadaljevali naval na ljubljanske ceste, pljuvali so po pločnikih, kašljali in kihali brez robčkov in podobno. Šalili so se na račun Italijanov, ki “pogrešajo objeme in poljube”, ter se smejali zaradi neprijetne situacije, v kateri se je znašla sosednja država. Med slovenskimi vrstniki si lahko opazil nevednost kot v Italiji teden prej. Nekateri profesorji so kljub nasvetu ljubljanskega rektorja nadaljevali predavanja in podcenjevali situacijo, kot je povedala študentka Fakultete za družbene vede K. P.
Torkova odločitev za zaprtje mej pa nas je spravila v nelagodno situacijo. Pomanjkljive informacije v zvezi z ukrepom s strani slovenske vlade so v marsikom vzbudile strah, kar je povzročilo, da smo se nekateri študentje v poznih večernih urah vračali v Italijo in upali, da bomo lahko brez težav prišli do doma. Govoričenje slovenskega šoferja in nekaterih potnikov v avtobusu, ki je vozil iz Ljubljane v Novo Gorico, pa gotovo ni bilo spodbudno za mlada dekleta, ki so bila takrat prestrašena na poti domov. Kritizirali so prekomerno paniko, ki naj bi jo italijanska država zganjala med ljudmi s številnimi ukrepi proti širjenju virusa, istočasno pa obsojali tiste, ki se niso držali strogih ukrepov in se kljub temu srečevali v raznoraznih krajih. Po dolgi vožnji smo vendarle brez težav prečkale mejo in se vrnile domov.
Številni študenti pa so zaradi nejasnih odločitev glede slovenskega šolstva in obveznosti na fakultetah, za katere niso še dobili uradne odpovedi, ostali v Ljubljani. Nato je v sredo prišla dokončna odločitev s strani Univerze v Ljubljani, da ukine v celoti neposredni pedagoški proces na vseh članicah do 23. marca. Spet so bili zamejski študentje pred nelahko odločitvijo; zaradi ukinjenih neposrednih obveznosti na fakultetah za teden in pol so si nekateri želeli vrnitve domov, vedeli pa so, da so v trenutku, ko stopijo na italijanska tla, prisiljeni ostati v karanteni predvidoma do 3. aprila. Situacija na mejah je počasi postajala bolj jasna in vedeli so, da se lahko vrnejo v domovino. Ostajal pa je dvom, ali bodo staršem dovolili čez mejo do Sežane oziroma Nove Gorice. Poleg tega pa je ostajala precej nejasna situacija v Italiji, kjer je državljanom dovoljen premik iz ene občine v drugo samo s tehtnim razlogom. Nikjer pa seveda ni bilo pojasnjeno, ali je dovolj samoizjava, da gredo starši iskat sina na postajo, ker se vrača iz Ljubljane. Kljub dvomom so se nekateri odpravili domov, kamor so prispeli brez težav tako na meji s Slovenijo kot med občinami v Italiji. Študentka V. S. je povedala, da se je vrnila domov predvsem zaradi tega, ker se v Italiji počuti bolj varna, kar se tiče trenutnih zdravstvenih razmer, saj je Slovenija preveč časa podcenjevala krizno stanje drugod.
V četrtek, 12. marca, dva dni po ukrepu zaprtja meje in teden dni po odkritju prve okužbe, se je Slovenija končno soočila z realnostjo in razglasila epidemijo ter odredila vrsto omejevalnih ukrepov proti širjenju okužbe z novim koronavirusom. Ministrstvo za zdravje je določilo prepoved zbiranja ljudi v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih od 16. do 23. marca. Nekateri so se zato odločili, da se v petek vrnejo domov. Med njimi je tudi dijakinja T. F. P, ki je prisiljena iti domov, ker so se v Ljubljani odločili, da zaprejo tudi dijaški dom. Študentje, ki so se vrnili v domače kraje, so tako ali drugače primorani ostati doma do ukinitve izrednih razmer zaradi pandemije v Italiji. Obstaja možnost torej, da Univerza v Ljubljani oziroma slovensko Ministrstvo za zdravje ne podaljša prepovedi pedagoškega procesa na univerzah, večina zamejskih študentov pa bo še vedno v karanteni doma. Tudi zaradi tega so se nekateri, kljub nelagodni situaciji, odločili, da ostanejo v Ljubljani. Med temi je mladi L. P., ki ima v Ljubljani tudi sestri. Povedal je, da se mu zdi zaprtje meje neuporaben ukrep v trenutnih razmerah, saj je virus že prodrl v Slovenijo. Komaj zdaj se Slovenija spoprijema s situacijo, ki jo je Italija doživela že pred tednom dni.

18.03.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!