Trdno verjamem v poslanstvo stranke Slovenska skupnost

Pogovor / Franca Padovan, števerjanska županja

Moč kulture in čezmejnega sodelovanja, okoljske in kmetijske problematike, pomen in težave manjših občin, politična zastopanost Slovencev v Italiji. Vsega tega smo se dotaknili z vedno razpoložljivo in nasmejano Franco Padovan, učiteljico,  števerjansko županjo, predsednico SCGV Emil Komel, članico upravnega odbor SSO in dolgoletno predsednico ZSKP.

Bi začeli najprej z občinsko realnostjo, saj si že dolgo let aktivna v Občini Števerjan, med drugim že tretji mandat županja …

Ja, kar precej let je minilo. V občinskem svetu sem že od leta 1994, najprej kot svetnica, potem odbornica in nazadnje kot županja. Upravljanje postaja vedno težje, saj je birokracija velik problem. Občinski uradi zaradi tega trpijo. Vse zadeve bi bilo treba urejati z manj birokracije. Že v velikih občinah je zaradi tega vse zelo zamudno in problematično, v manjših pa še bolj. Stalno si pod drobnogledom, če upravljaš na pravilen način, če spoštuješ vse podrobnosti. Odgovornost je res velika. Včasih je za upravitelja boljše, če sploh ne pomisli na to, koliko odgovornosti mu je naložene. Drugi velik problem je tudi osebje. Ko se nekdo upokoji, ga je treba nadomestiti z razpisom, potem pa novega uslužbenca uvesti v delo, medtem pa seveda urad ne deluje, kot bi moral. To je prava težava italijanskega sistema upravljanja, ki je preveč kompliciran in poln, tudi nepotrebne, birokracije.

Pred leti je bila kar močna želja po zapiranju manjših občin … Je še prisotna?

Res, pred leti smo bili močno pod pritiskom. Nikoli nisem verjela v združitev manjših občin v neke medobčinske relanosti; temu smo tudi nasprotovali. K sreči se zadnje čase o tem ne govori več. Lokalne realnosti je treba ohraniti, saj le-te imajo lahko neposreden stik z okoljem in ljudmi. Prav tako je bila velika napaka ukinitev pokrajin, ki so bile dragocen posrednik na širšem območju, in rajonskih svetov (na Goriškem), ki so skrbeli za včasih prav zanemarjene predele mesta.

Katere so pereče težave v Brdih?

V središču pozornosti so prav gotovo problematike na področju kmetijstva. Pomanjkanje vode je kočljivo vprašanje. Treba je dobiti učinkovite rešitve, ki bi pomagale kmetovalcem, in to ne le v Brdih, ampak povsod, vse do Krasa. Skrb vzbujajoč je, sicer kot povsod, tudi demografski padec. Prav zaradi tega moramo na lokalni ravni ponujati kakovostno ponudbo, v vrtcu in šoli. Ne nazadnje je pomanjkanje kadrov občuteno tako na kmetijah kot tudi v občinskih uradih in pri drugih storitvah. Ta vprašanja si je treba stalno postavljati in skušati dobiti dolgoročno rešitev.

Kaj pa če se ozremo na širšo goriško stvarnost?

Mislim, da živimo v edinstvenem prostoru, ki ima tudi edinstveno priložnost. Smo na stičišču več kultur in lahko ustvarimo čezmejno območje s številnimi kakovostnimi ponudbami, o katerih drugje lahko le sanjajo. V ta kontekst se kot nalašč umešča še priložnost, ki jo prinaša Evropska prestolnica kulture 2025. V naši narodni skupnosti to ni nobena novost, saj od nekdaj sodelujemo tako z večinskim narodom kot z našo matično domovino. Upamo, da bomo zato prav vsi pripravljeni na ta izziv. Govorimo o velikih vsotah denarja in pomembno bi bilo, če bi ti izvedeni projekti pustili trajno sled tudi na našem območju. Leto 2025 se hitro bliža in se zato moramo vprašati, ali bo ponudba našega območja zadostila potrebam obiskovalcev, ki bodo verjetno preplavili naše kraje. Imamo dovolj prenočišč, gostišč? So prometne povezave dovolj urejene in območje primerno povezano, da ga ljudje lahko raziskujejo? In še bi lahko naštevali …

Kaj pa večinski narod? Je končno pripravljen za večje sodelovanje?

Sama sem v različnih vlogah, ki jih opravljam ali sem jih opravljala v preteklosti, imela vedno občutek, da Italijani radi zahajajo v naše kroge. Treba pa jih je lepo sprejeti, jih poslušati in jim dobro razložiti, kdo smo in zakaj si toliko prizadevamo za spodbujanje in ohranjanje naše identitete. Ko to razumejo, se tudi bolj zanimajo za našo stvarnost, se skušajo naučiti slovenskega jezika ipd. Upam zato, da je res nastopil čas za razumevanje tega, da sta večkulturnost in večjezičnost bogastvo našega območja.

Že tretjič si dala na razpolago svojo kandidaturo stranki SSk, kaj ti pomeni lipova vejica in kaj bi povedala o deželnih volitvah?

Trdno sem prepričana o pomembnosti stranke Slovenska skupnost in vrednot, ki so zapisane v njenem statutu. Ta pripadnost mi pomeni res veliko, v delovanje stranke sem vedno globoko verjela in zanjo tudi vložila veliko časa in truda. Upam, da bomo tudi tokrat izvolili slovenskega predstavnika v deželni svet. Pojdimo zato na volišča in volimo stranko SSk. Ta ima namreč največ možnosti za izvolitev Slovenca v deželni svet. Neglede na rezultat pa mislim, da bi se morali kot narodna skupnost srečati “na štiri oči” in se pogovoriti o tem, kam plujemo oz. o prihodnjih korakih, po možnosti skupnih, Slovencev v Italiji.