Trajni poklon velikemu slovenskemu jezuitu in znanstveniku
Ljubljana / Ferdinand Avguštin Hallerstein
V torek, 6. t. m. opoldne, so na Grudnovem nabrežju ob Šentjakobskem mostu v Ljubljani v čast slovenskemu misijonarju, jezuitu Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu odkrili spominsko obeležje – repliko zvezdnega opazovalnika, ki je bil izdelan po njegovih načrtih sredi 18. stoletja. Izvirnik zvezdnega opazovalnika stoji v Pekingu. Ferdinand Avguštin Hallerstein se je rodil leta 1703 v Mengšu, umrl pa je v Pekingu leta 1774. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu, v Ljubljani pa je dokončal jezuitsko gimnazijo in študij filozofije. Oktobra 1721 je vstopil v jezuitski red na Dunaju. Želja, da postane misijonar, se mu je uresničila leta 1735. Leta 1736 se je odpravil na Kitajsko, marca 1739 pa so ga poklicali na kitajski dvor. Tam se je uveljavil kot priznan astronom, matematik, kartograf in diplomat. Leta 1746 je postal predstojnik dvornega astronomskega ali matematičnega oddelka in član številnih evropskih znanstvenih akademij. Službo na Kitajskem je opravljal do smrti, saj je cesar še leta 1773 zavrnil njegovo prošnjo za upokojitev. Napredoval je tudi v dvorni hierarhiji in nazadnje dosegel naslov mandarina tretje stopnje, je poročal tednik Družina.
Po p. Hallersteinu se od 6. avgusta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga 24. januarja 1999 odkrili astronomi z Observatorija Črni Vrh. Kitajski veleposlanik v Sloveniji Wang Shunqing je ob odprtju replike dejal, da “gre za zgodovinski trenutek, saj pred seboj ne vidimo le bronastega instrumenta, temveč zgodovino prijateljskih izmenjav med Kitajsko in Slovenijo, ki trajajo že štiri stoletja. Hallerstein je deset let posvetil izdelavi izjemnega in velikega astronomskega instrumenta, zvezdnega opazovalnika. V izdelavo replike zvezdnega opazovalnika smo vložili sedem let in jo prepeljali čez tisoče gora in voda v rojstno deželo Hallersteina, da bi jo postavili v Ljubljani kot spomenik slovensko-kitajskemu prijateljstvu.” Slovesnosti se je udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da je replika poklon odličnim odnosom, ki sta jih vzpostavili in jih vestno gojita Slovenija in Kitajska ter za katere verjame, da se bodo še nadgrajevali. Postavitev obeležja v Ljubljani je rezultat prizadevanj in sodelovanja številnih ustanov in posameznikov: Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenskega etnografskega muzeja, Arhiva Republike Slovenije, Kitajskega veleposlaništva v Ljubljani, Slovenskega veleposlaništva v Pekingu, Kitajske državne arhivske uprave, Pekinškega planetarija, umetnice Huiqin Wang, centra KIBLA, Mestne občine Ljubljana in številnih drugih. Repliko je pripravila kitajska umetnica Huiqin Wang, ki že 40 let živi v Sloveniji, prav ona je ena tistih posameznikov, ki si je prizadevala, da bi Hallersteina bolj približala kitajski in slovenski javnosti: “Leta 2003, ob 300-letnici Hallersteinovega rojstva, sem ugotovila, da je na Kitajskem preživel pol življenja. Le malo Slovencev se je zavedalo, kdo je Hallerstein.” Čez dobro desetletje, leta 2014, je izdala knjižno delo o njem z naslovom Hallerstein – Slovenec v Prepovedanem mestu. Ob lanski 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Ljudsko republiko Kitajsko in Republiko Slovenijo ter 320. obletnici rojstva Ferdinanda Avguština Hallersteina so v Arhivu Republike Slovenije odprli razstavo, posvečeno Hallersteinu, ki je med drugim izračunal število prebivalstva Kitajske in določil zemljepisno širino Pekinga.
