Aktualno

Tradicionalni Dan emigranta

Tradicionalni Dan emigranta

Piše Jurij Paljk: ČEDAD / Gledališče Ristori

V Čedadu je bil v gledališču Ristori na praznik Svetih treh kraljev, v nedeljo, 6. januarja 2019, že 56. Dan emigranta, praznik Beneških Slovencev; prirejata ga krovni organizaciji SKGZ in SSO.
Pesmi, glasba, življenje Slovencev videmske pokrajine je podnaslov Dneva emigranta, praznika, ki se vsako leto ponavlja v Čedadu in se na njem zberejo tako beneški izseljenci kot tudi današnji slovenski prebivalci Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline.
Na letošnjem dnevu emigranta je najprej pozdravil čedajski župan Stefano Balloch, ki je poudaril predvsem živo kulturno udejstvovanje Beneških Slovencev, kot je prisotnim tudi zaželel, da bi se v prihodnje še bolj povezovali med seboj, še posebej z bližnjo Slovenijo. Dejal pa je, da so Beneški Slovenci bistven člen čedajske občine in širšega območja.
Minister Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik je v svojem nagovoru najprej dejal, da je bil sam emigrant več kot 36 let in zato občutja emigrantov izjemno dobro pozna, dejal pa je, da je danes za Beneške Slovence izjemno pomembno, da se učijo slovenskega jezika in povezujejo z bližnjimi slovenskimi kraji. Obljubil je pomoč Republike Slovenije, mladim pa položil na srce, naj se ne bojijo izzivov današnjih časov.
V imenu krovnih organizacij Slovencev, SKGZ in SSO, na Videmskem in širše v Italiji je spregovoril Alan Cecutti, župan beneške občine Tipana in predsednik beneške Kmečke zveze, ki je podrobno analiziral stanje Beneških Slovencev danes. Dejal je, da stanje ni spodbudno: “Pri popisu leta 1951 je deset občin v videmski pokrajini, ki so bile nekoč ‘popolnoma slovenske’ (Bardo, Dreka, Garmak, Podbuniesac, Rezija, Sauodnja, Sriednje, Svet Lienart, Špietar, in Tipana), štelo 24.180 prebivalcev. Prvega januarja lani je od teh ostalo le še 7.556 ljudi. Od časa popisa leta 2011 do danes se je v teh desetih občinah število prebivalcev zmanjšalo še za drugih 719 enot. To je skoraj za deset odstotkov v pičlih sedmih letih! Naravni saldo, to se pravi razlika med rojenimi in umrlimi, se še naprej slabša; k temu je treba prišteti izseljevanje iz potrebe ali zaradi boljših delovnih priložnosti”.
Nadaljeval je, da so vsem znani razlogi, “ki so pripeljali do takega položaja: pomanjkanje delovnih mest, izseljevanje, razkosavanje posesti, zlasti pa “manjvrednostni kompleks”, ki so ga rodile politične izbire, zaradi katerih je hriboviti svet postal služabnik nižine, ozemlje je bilo izkoriščeno na kolonialističen način, slovenski jezik in kultura pa sta bila zasramovana”.
Alan Cecutti je bil sam med pobudniki t. i. “grozda-clusterja”, povezovanja s slovenskimi občinami ob meji, in o tem je povedal: “Ko smo se pred letom dni upravitelji obmejnega področja srečali v Kobaridu, smo odobrili tri akcijske smeri. Prvič: zadržati prebivalstvo na teritoriju in ponovno oživiti obrobna področja. Drugič: tesneje sodelovati, učiti se iz vzajemnih izkušenj, izmenjavati si dobre prakse in opozarjati ljudi na višjih položajih (v državi in deželi), da so za probleme teritorija potrebne sistemske rešitve; določiti je treba skupne cilje in jih izvesti v koordiniranih razvojnih projektih, ki naj bodo zlasti osredotočeni na mladino, turistično podjetništvo, poljedelstvo, razvoj javnih služb in mobilnost”. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

09.01.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!