Topel občutek pripadnosti

Tradicionalno velikonočno srečanje mladih manjšincev na Knivsbergu na Danskem

“Prijateljstvo se rodi v tistem trenutku, ko ena oseba reče drugi: ‘Kaj! Ti tudi? Mislil sem, da sem edini.’”

Težko bi našla besede, s katerimi bi bolje povzela občutke ob srečanju evropskih manjšincev, kot je ta citat slavnega angleškega pisatelja C. S. Lewisa. Kot članica tržaškega društva MOSP, ki je že dolgo let član evropskega mladinskega združenja YEN, sem o YEN-ovih seminarjih slišala že veliko pohvalnih vtisov, letos pa je tudi meni končno uspelo svoje študijske obveznosti uskladiti tako, da sem se lahko udeležila vsakoletnega velikonočnega seminarja, ki je tokrat potekal na privlačni lokaciji, v centru, kjer se zbirajo pripadniki nemške manjšine na Danskem, v okolici vzpetine Knivsberg (ki je s 97 metri najvišji vrh Južne Danske). Prav tu se je pred skoraj štiridesetimi leti rodilo združenje YEN (Youth of European Nationalities – Mladina evropskih narodov): gre za organizacijo, ki združuje mlade člane narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin v Evropi in se poteguje za njihove pravice.

V sedmih dneh, ki sem jih preživela blizu nemško-danske meje, sem se naučila ogromno. Že na začetku tega nepozabnega srečanja me je prevzel topel občutek pripadnosti. Stvari, ki jih že celo življenje ob vsakem seznanjenju z ljudmi izven svojega zamejskega mehurčka potrpežljivo razlagam, so nenadoma postale samoumevne. Tudi brez skupinskih delavnic pod vodstvom izkušenih mentorjev, ki so bile glavni namen seminarja, bi se domov vrnila veliko bogatejša, saj sem ob vsakem pogovoru z ostalimi udeleženci vsrkavala vase nova dragocena spoznanja. Odkrila sem, da je med Danci iz Nemčije veliko takih, ki se odpravijo študirat v Kopenhagen, in da se ob selitvi v matično državo počutijo do pičice natanko tako, kot sem se jaz, ko sem iz Trsta prišla v Ljubljano. Spoznala sem tudi pripadnike narodnih in etničnih manjšin, za katere doslej nisem niti slišala. Naučila sem se, da je veliko različnih vrst manjšin in da smo Slovenci iz Italije srečnejši od marsikatere druge skupnosti, ki sploh nima lastne države in včasih niti uradnega priznanja od države, v kateri prebiva.

Na Dansko sem s svojo ekipo prispela v petek, 8. aprila 2022, v večernih urah. Z mano so v Billund leteli še kolega iz MOSP-a Emil Favento, dve članici društva DM+, ki je prav tako včlanjeno v YEN – Tereza Braico in Lara Krašna – ter Martina Jazbec, ki je bila zadnja tri leta v YEN-ovem odboru v vlogi blagajničarke. Šele naslednjega dne smo ob dnevni svetlobi lahko občudovali lepoto zelene pokrajine, ki obkroža Knivsberg. Tam sem imela občutek, da sem se vrnila za nekaj tednov nazaj v čas, saj je na Danskem še vladala zima – morda pa smo potovali celo kako leto nazaj, glede na to, da tam ni več protikoronskih ukrepov in nam nikjer ni bilo treba nositi zaščitnih mask, ki bi nas spominjale na grozni zadnji dve leti, ko niti tovrstnih srečanj ni bilo mogoče izpeljati.

Vsak dan so bile na programu delavnice, ki jih je tokrat povezovala splošna tema identitete in pravic manjšin. Med delavnicami smo ob medsebojnem soočanju iskali konkretne odgovore na različne izzive, s katerimi se srečujemo v svojih skupnostih. En dan srečanja je vedno namenjen izletu: tokrat je potekal v ponedeljek, 11. aprila 2022, ko smo se z avtobusom odpeljali čez mejo v nemški Flensburg, kjer smo spoznavali institucije tam živeče danske manjšine. Še ena stalnica YEN-ovih seminarjev je t. i. “exchange market”, izmenjevalni sejem, na katerem se vsaka sodelujoča manjšina predstavi s tipičnimi igrami, plesi in materiali svoje organizacije, predvsem pa z izvrstno hrano in pijačo iz domačih krajev.

Po koncu seminarja, v četrtek, 14. aprila 2022, je potekal še redni občni zbor združenja YEN. Martina Jazbec je takrat končala svoj drugi mandat v YEN-ovem odboru, s katerim bo še nadalje sodelovala, saj je kandidirala v delovno skupino za integracijo novih članov. Dokaz, da je bil letošnji seminar zelo uspešen, je najbrž že dejstvo, da smo se kar tri zamejke, ki smo se YEN-ovega dogodka udeležile prvič, prav tako odločile za prijavo v delovne skupine. V letošnjem letu bo z YEN-om  neposredno sodelovalo kar pet pripadnic naše skupnosti Slovencev v Italiji: poleg Martine bom tudi sama skrbela za integracijo članov, Lara Krašna in Tereza Braico bosta okrepili ekipo za komunikacijo, Helena Lupinc (iz društva DM+), ki je hibridnemu občnemu zboru sledila preko spleta, pa se je javila za sodelovanje v delovni skupini za uveljavljanje manjšinskih pravic.

Med delavnicami smo se veliko pogovarjali o identiteti in o tem, kako naša pripadnost manjšini vpliva nanjo. Vsak posameznik ima veliko identitet in le njihovo sobivanje je tisto, kar nas dela neponovljive: če na vsako od svojih identitet gledamo posamezno, bomo vedno lahko našli skupnost, ki ji pripadamo. Srečanje z drugimi manjšinci iz Evrope odpira nova obzorja, saj vodi do spoznanja, da tudi nekaj tako osebnega in kompleksnega, kot je narodna pripadnost, lahko postane element povezovanja, če nanjo pogledamo s pravega zornega kota. Še nikoli prej v življenju se nisem znašla v tako raznoliki skupini ljudi kot na Knivsbergu; in vendar smo bili tam ravno zato, ker nas je nekaj močno družilo.