Tokratne volitve zahtevajo od nas veliko odgovornost!

Piše: Jurij Paljk Fotografije: damj@n

Pogovor / Tatjana Rojc, senatorka, kandidatka za rimski senat

Pred izjemno pomembnimi volitvami smo postavili nekaj vprašanj edini slovenski kandidatki za rimski senat, senatorki Tatjani Rojc, ki je s svojim dosedanjim delom na našem območju, med slovenskimi, italijanskimi in furlanskimi ljudmi, dokazala, da si ponovno izvolitev v senat na listi Demokratske stranke več kot zasluži. Pereč problem, da Slovenci v Italiji nimamo zajamčenega zastopstva na najvišji ravni, je tudi tokrat rešila le Demokratska stranka in samo zahvaljujoč se tej stranki bomo lahko tudi slovenski volivke in volivci v Italiji v nedeljo, 25. septembra letos, volili za to stranko in za našo predstavnico Tatjano Rojc.

Zakaj so te volitve pomembne, bolj pomembne, kot so bile zadnje?

Tokrat smo pred hudo preizkušnjo. Italija nevarno leze v objem mednarodnih političnih partnerjev, kot je madžarski voditelj, kar pomeni, da bi se lahko demokracija spremenila v demokraturo. Za Slovence bi bilo to neko stanje, ki ga žal še predobro poznamo iz preteklosti. Zato bodimo pazljivi, varujmo, kar smo pridobili, čuvajmo vrednote, zaradi katerih so umirali naši starši in stari starši.

Zakaj naj naše volivke in volivci dajo svoj glas Demokratski stranki in Vam?

Hvaležna sem za to vprašanje. Na politično sceno sem stopila kot novinka, a z jasnim ciljem pred sabo: predstavljati res vse Slovence v Italiji, ne glede na ideološko iztočnico posameznikov, izpostaviti to, kar nas druži, ne pa tega, kar nas ločuje. Dosegli smo nekaj pomembnih rezultatov, postali smo prepoznavnejši, nastopali složno. Zato naj se ponovno zahvalim vsem, ki so delali v tem duhu in podprli skupne cilje. In vsem, ki so podprli mojo ponovno kandidaturo. Če je bil moj moto leta 2018: “Skupaj složni v senat”, se je danes prelevil v: “Močnejši in prepoznavni v senat!” Predstavniki Demokratske stranke so v Rimu državnemu tajniku Enricu Letti zelo jasno izpostavili zahtevo po slovenskem predstavniku v parlamentu. Posebej moram omeniti poslanko Deboro Serracchiani, tržaško pokrajinsko tajnico Caterino Conti ter kolega senatorja Simono Malpezzi in Alessandra Alfierija, ki sta moje delo v senatu še posebej ovrednotila.

Zakaj je še kako pomembno, da imamo slovenskega predstavnika v Rimu?

Za to sta po mojem mnenju pomembna vsaj dva razloga, čeprav menim, da jih je več. Najprvo gre za vprašanje demokratičnega zastopstva območja, v našem primeru dežele, ki je po svojem statutu avtonomna, in dolguje to avtonomijo predvsem prisotnosti slovenske narodne manjšine. Brez slovenskega parlamentarca bi bila italijanska demokracija dejansko obubožana, saj gre za manjšino, ki jo ščiti posebni zakon, ob njem pa ustava.

Drugi razlog je praktične narave: kdo bi lahko prevzel nalogo, da bi naše potrebe in zahteve prenesel na najvišjo državno raven, torej v parlament in skozi parlament najvišjim vladnim organom? Kdo bi skrbel za vse to, če ne bi mogli skrbeti sami?

Tretji razlog, ki človeku ne bi prišel takoj na misel, pa je vloga, ki jo ima slovenski človek v Rimu v okviru mednarodnih odnosov. V prvi vrsti seveda odnosov med Italijo in Slovenijo. A tudi med Italijo in našim naravnim mednarodnim zaledjem, ki ga predstavljata ob matični državi najprej Srednja Evropa ter Podonavje z Balkani. Danes, v trenutku, ko nas strahotno zaskrblja bratomorna vojna med Rusijo in Ukrajino, je še posebej pomembno, da se zavedamo, katere so odgovornosti prav vsakega posameznika. Dialog, ki se je utrdil na naši nekoč zahtevni meji, tudi po zaslugi predsednikov Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja, ni samo po sebi umeven. Težko ga je bilo graditi, zdaj je čas, da ga še nadgradimo. Slovenska narodna skupnost v Italiji lahko pri tem igra ključno vlogo, slovenski parlamentarni zastopnik pa postane posrednik novih perspektiv in novih poti.

Že velikokrat smo napisali, da je za demokracijo, in za slovensko narodno skupnost v Italiji še bolj!, pogubno, če ljudje ostanejo doma in se ne udeležijo volitev. Povejte našim bralkam in bralcem še Vi, zakaj je tako!

Vsem naj bo jasno, da je bila pot pridobitve volilne pravice strma in krvava. Odločati o sebi, družbi in Državi, o njenih temeljih, je velik privilegij demokracije. Kdor ne gre na volišče, se temu privilegiju odreče, torej poveri drugim, da urejajo njegovo prihodnost namesto njega. To pa je skrajno nespametno. Za slovenskega volivca pa bi lahko s časom postalo celo pogubno.

Pred časom me je italijanski prijatelj, demokrat, ki pa se danes ne prepoznava več v političnih strankah, ki gredo na volitve, in je zbegan, kot je zbeganih veliko naših ljudi, vprašal, koga bom volil. Povedal sem mu, da bom volil Demokratsko stranko in Vas. Vprašal me je, zakaj bom volil Vas, in sem mu odgovoril, da bo moj glas za demokracijo in za “slovensko stvar”, etnični glas torej. Vidno zadovoljen z odgovorom me je vprašal, če Vas poznam, in sem mu odgovoril, da sva že vrsto let prijatelja, a da bi volil tudi koga drugega, če bi bil izraz naše narodne skupnosti. In tu je rekel: “Zakaj to pri nas vsem ni jasno in nekaj naravnega, da bi slovenska narodna manjšina morala imeti v Rimu in na vseh ravneh svojega predstavnika?” Vaš komentar, prosim.

Vsakdo, ki kandidira, bi si želel, da bi bil vrednoten predvsem zaradi dela, ki ga je opravil, preden je bil izvoljen ter med svojim mandatom, seveda. In upam, da to velja tudi zame. Je pa res, da je vprašanje slovenskega parlamentarca eno ključnih vprašanj naše skupnosti, ki jo ustavna reforma reza števila izvoljenih v poslansko zbornico in senat postavlja v hudo stisko. Ta je bil razlog, da sem predložila zakonski osnutek, s katerim se dvigne za enega število izvoljenih v naši deželi, in to naj bo mesto, namenjeno Slovencu. Zakaj predlog za spremembo ustave nam v prid? Ker je sprememba ustave vendarle bolj kompleksna od vsake spremembe volilnega zakona. Ta bi nas torej manj ščitil. Vi govorite o ‘etničnem’ glasu. Mlajšim, ki jim je vrednota narodnosti nekoliko bolj daleč, je tuj tudi ‘etnični’ glas. Razmisliti je treba o programskih predlogih. In v svojem programu je tudi tokrat Demokratska stranka izpostavila prepričanje, da je slovenski kandidat, celo nosilec kandidatne liste, dodatna vrednost za stranko, za deželo in državo. Kar je naša matična država zgledno uredila in italijanski ter madžarski manjšini na svojem ozemlju dodelila ustavno pravico zagotovljenega mesta v slovenskem parlamanetu.

Napovedi raznovrstnih izvedencev, ki jih mrgoli pred volitvami, in seveda takih in drugačnih predvolilnih raziskav, govorijo vse v prid desnemu političnemu bloku v Italiji. Zakaj po Vaše tudi v naši sredi vsem našim ljudem ni jasno, da na desnici Slovenci nimamo česa iskati, da nas niso, nas ne in nas ne bodo nikdar sprejeli, obravnavali in imeli za enakopravne državljane?

Poglejmo, kaj je o nas napisal novoizvoljeni goriški župan med volilno kampanjo na spletnem omrežju, pa nam bo takoj jasno, kje smo. Ta desnica, ki si obeta zmago, ne sloni na nekih liberalnih ali konservativnih vrednotah, ni resna, ni odgovorna, niti zanesljiva, kar je dokazala s tem, da je povzročila padec Draghijeve vlade in se požvižgala na težave podjetnikov in državljanov, zlasti tistih, ki so v največji stiski. Gre za neko temeljno vulgarnost, ki z nami, Slovenci v Italiji ali Sloveniji, nima nobene povezave, saj nas te desne sile v glavnem ne spoštujejo. Ne poznajo nas in jih to niti ne zanima. Je res treba, da smo hlapčevski do vsega tega? 

Ko so me pred časom ljudje in tudi italijanski kolegi iz drugih založniških hiš italijanskih tednikov spraševali, če se bomo kot Novi glas opredelili pred volitvami, sem mirno povedal, da druge izbire niti nimamo. Naravno, prav in spodobi se, da volimo za kandidatko, Vas, ki nam edina zagotavlja, da bomo imeli svoj glas, svojo predstavnico v italijanskem senatu.

Ob koncu najinega kratkega pogovora zatorej samo še Vaš poziv vsem našim bralkam in bralcem, mlajšim in starejšim volivcem!

Drage rojakinje in rojaki! Tokratne volitve zahtevajo od nas veliko odgovornost: vsak glas je pomemben, vsakdo si mora prevzeti odgovornost, da prepriča prijatelje in znance, naj oddajo svoj glas. Naj razmislijo, kakšno državo si želijo. Naj vedo, da so naše skupne vrednote to, kar nas oznamenjuje in sestavlja v suverene predstavnike našega narodnega telesa, pa tudi države, v kateri živimo. Zato vsi na volišča, da bomo močnejši in prepoznavni v senatu, na strani tistih demokratičnih sil, ki so nas podprle in nam izkazale zaupanje! Na strani tistih, ki si prizadevajo, da bomo ostali trdno zasidrani v evropski skupnosti narodov in držav, ki Evropo sestavljajo in ščitijo.

Hvala za pogovor!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme