Tokratna nagrajenka je Afričanka Jane Gondwe
Leta 2001 se je življenje Malawijke Jane Gondwe (na slikI) silovito obrnilo na glavo, ko je odkrila, da je okužena z virusom HIV. Njen mož je podlegel bolezni tri leta pozneje. Jane je morala sama skrbeti za svoje tri otroke, a je hudo zbolela in izgubila službo.
Marca 2006 je v Blantyru slučajno naletela na center DREAM (Drug Resource Enhancement against AIDS and Malnutrition), ki so ga komaj odprli, in vstopila. Odprl se ji je nov svet, poln prijaznosti, razpoložljivosti in strokovnosti, predvsem pa brezplačnosti. Odločila se je, da se bo poskusila zdraviti in postala je ena od prvih bolnic centra. S pomočjo novih prijateljev, strokovne podkovanosti zdravnikov in njihovega prijaznega spodbujanja ter brezplačnih zdravil se je zdravstveno stanje Jane znatno izboljšalo. Odločila se je, da bo centru pokazala svojo hvaležnost, tako da bo postala njegova prostovoljka, nato še aktivistka. Jane hodi po vaseh in vabi vaščane, naj opravijo test virusa HIV, obiskuje bolnike na zakotnih mestnih in podeželskih področjih, jih vzpodbuja in jim vliva pogum. Nosečnice prepričuje, naj se zdravijo z antiretroviralnimi zdravili, s pomočjo katerih bodo rodile zdrave otroke. Ob koncu leta 2006 je obiskovala izobraževalni tečaj za aktiviste in se usposobila kot svetovalka ter ustanovila gibanje I DREAM v Malawiju. V času je Jane postala pričevalka tovrstne oskrbe tudi na mednarodnih forumih po svetu.
“Prav tako kot se je Nadja postavila v bran za pravice slovenske narodne skupnosti, se jaz borim za pravice teh žensk in otrok”, je občinstvu v prepolni Peterlinovi dvorani spregovorila letošnja nagrajenka 5. nagrade Nadja Maganja. Kot je dejal Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki skupaj s člani Skupnosti sv. Egidija, Slovenske zamejske skavtske organizacije in z družino pokojne Nadje sestavljajo odbor za nagrado, so se v teh petih letih zvrstila pomembna mednarodna imena, v delu katerih živi Nadjin spomin: Metka Klevišar, Tamara Čekunova, Laura Famea, Angelca Klanjšek in Jane Gondwe.
Na slavnostnem večeru sta poleg nagrajenke spregovorili še Majda Cibic v imenu odbora in Slovenske zamejske skavtske organizacije ter Federica Marchi v imenu Skupnosti sv. Egidija. Ta je predstavila tudi projekt DREAM, ki ga je prav Skupnost sv. Egidija začela izvajati v Afriki februarja 2002 in je danes prisoten v desetih afriških državah: v Mozambiku, Malawiju, Tanzaniji, Keniji, Gvineji, Gvineji Bissau, Nigeriji, Angoli, Kongu in Kamerunu. S projektom hočejo uspešneje premagati epidemijo AIDS-a na afriški celini in s tem uresničiti željo po enakosti med Severom in Jugom, saj ima ta bolezen prav v subtropski Afriki neverjetne razsežnosti: dve tretjini oseb, kar jih je na svetu okuženih z virusom HIV, živi na tem področju. Federica Marchi je občinstvo seznanila s spodbudnimi podatki, saj je sedaj v oskrbi 230.000 oseb, med katerimi je 40.000 mladih pod petnajstim letom, rodilo se je že 23.500 zdravih otrok, v vseh teh letih pa je v okviru projekta DREAM prejel pomoč poldrugi milijon oseb. Zdravniki so v teh letih opravili dva milijona dvesto brezplačnih pregledov. Predstavnica Skupnosti sv. Egidija je svoj govor zaključila s pozitivno mislijo, da nekoč bolne in danes zdrave ženske raznašajo po svetu čudovito novico: AIDS je ozdravljiv!
V Peterlinovi dvorani so predvajali kratek dokumentarec o življenju okuženih žensk v Afriki, in sicer resnični zgodbi Annamarie in Veroniche, ki sta bili prepričani, da bosta umrli zaradi AIDSA. Kot strahova sta hodili po vasi, dokler nista naleteli na center DREAM. Ozdraveli sta in postali glasnici upanja. Režijo in montažo je podpisal Paolo Mancinelli.
Nagrada Nadja Maganja je priznanje ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale življenje in delo Nadje Maganje: ljubezen do raziskovanja na področjih zgodovine, znanosti in kulture, pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen do ekumenskega in medverskega dialoga, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi, varstvo človekovih pravic, trdno prepričanje, da je treba izpričevati etične vrednote ne glede na javno mnenje in trenutne vodilne ideologije. Letošnji nagrajenki Jane Gondwe je priznanje, delo umetnice Zalke Arnšek, podelil Ivo Jevnikar, mož pokojne Nadje.
Jane se je še enkrat iz srca zahvalila prisotnim, še posebno pa organizatorjem, saj je to priznanje za vse prostovoljce projekta I DREAM, ki si v Malawiju prizadevajo za oskrbo bolnih in okuženih z virusom HIV. Nagrado sprejema kot nekaj, kar spodbuja njeno življenje in ji vliva moč pri delu, saj bi zagotovo umrla, če ne bi spoznala DREAM-a, ki je postal njena družina. Jane je ena izmed njegovih glavnih ambasadork. Sodeluje na srečanjih, v televizijskih in radijskih oddajah ter marsikje v javnosti, kamor prinaša svoje osebne izkušnje.
Šin
