Tokrat so izletniki odkrivali lepote Doline Aoste

Piše: Marilka

Vsakoletno potovanje društva Rupa – Peč

“Korajža velja” je stari izrek, ki ga upošteva društvo Rupa-Peč. Kar 30 let prireja vsakoletno potovanje za svoje člane in prijatelje. V zadnjih letih je zaradi epidemije covida načrtovanje naporno, saj ni znano, kako se bo premikala epidemiološka krivulja. Zato gre posebna zahvala prirediteljem, in čeprav se letošnjega potovanja nista mogla udeležiti, glavnima pobudnikoma Ivu Kovicu in njegovi ženi Jožici. Zelo smo ju pogrešali, a istočasno bili zadovoljni, da je za organizacijo uspešno skrbela njuna hčerka Nadja z možem Jožkom, ki je z vedrim značajem pripomogel k prijetnemu vzdušju cele skupine. Družba je bila precej raznolika, saj se je domačim izletnikom  pridružila skupina iz Veneta, od koder sta tudi agencija Caliba in vodička Patrizia, ki s svojo izredno strokovnostjo vsako leto skrbi, da udeleženci spoznajo obiskane kraje z vseh zornih kotov. Cilj letošnjega potovanja je bilo odkrivanje lepot in zanimivosti Doline Aoste, Ženevskega jezera in gradov, s katerimi je dežela posejana. Potovali smo z udobnim avtobusom, ki ga je vozil prijazni in izredno umirjeni šofer Mario; to je bila njegova zadnja vožnja pred upokojitvijo. Ceste so bile tudi zelo strme in ozke, saj je Aosta bogata z dolinami, vzpetinami in visokimi gorami. Izhodišče izletov je bil hotel v bližini glavnega mesta Aosta. Prvi dan smo si ogledali najvišji rimski most, zgrajen v enem loku, iz prvega stoletja pr. Kr., in grad Issogne, ki je mogočna utrdba iz 15. stoletja. Naslednji dan smo se odpravili v Cogne in Park Gran Paradiso. Na poti smo se ustavili in si ogledali Pont d’Ael, vodovodni most iz rimskih časov, res občudovanja vreden. Šli smo čezenj in se vrnili nazaj po njegovi notranjosti. Moderna prozorna podlaga nam je omogočila pogled na dno vodovodnega žleba, res vznemirljivo. Park Gran Paradiso ima za svoj simbol kozoroga, ki so ga prav z ustanovitvijo parka leta 1922 zaščitili, ker so ga z lovom skoraj povsem iztrebili.

Kraji so čudoviti in vreme nam je bilo naklonjeno, da smo res uživali ob pogledu na vrhove, bogate gozdove in floro v botaničnem vrtu. Povzpeli smo se tudi do slapa Liliaz. Tretji dan smo si ogledali zanimivosti mesta Aosta z bogatimi rimskimi ostanki, katedralo, mestna vrata in mestno središče in nato šli do gradu Sarre, ki je bil zgrajen leta 1710 na ruševinah srednjeveškega in ga je leta 1869 kupil italijanski kralj Viktor Emanuel II. ter ga spremenil v lovsko rezidenco. Poseben vtis, zanimiv, a za današnje čase nepojmljiv, sta naredili na nas velika dvorana in galerija, ki ju krasi 3612 trofej kozorogov in gamsov. Četrti dan nas je sprejel Mont Blanc v svoji veličini in jasnini, kar je za take vrhove izjemno. Kdor se je povzpel do 3600 m, je lahko užival v stiku z ledenikom in  širokim obzorjem. Courmayeur, ki leži ob vznožju, je znano letovišče in skriva veliko zanimivih kotičkov posebno v svojem starem delu. Popoldne smo si ogledali grad Fenis, ki je prava srednjeveška ikona. Zelo zanimiva sta bila peti dan vožnja po dolini Valtellina in ogled nekdanjega rudnika bakra, ki je sedaj postal zorilnica svetovno znanega sira fontina. Obiskali smo nato dolino Sv. Bernarda in prelaz, ki je bogat z zgodovinskim spominom in sega od rimske ceste do zatočišča (danes v Švici), kjer smo lahko videli tudi znane pse bernardince in zanimiv muzej. Pot nas je peljala naslednji dan skozi predor Sv. Bernarda v Švico, kjer se nam je odprl pogled na Ženevsko jezero z gradom Chillon, ki je bil štiri stoletja savojska rezidenca in je res pravljičen. Po kosilu, ki je bilo kot vedno odlično, smo si ogledali staro jedro mesta Ženeva. Pot proti hotelu nas je vodila skozi francoski del, in sicer skozi predor Mont Blanc. Zadnji dan izleta smo se odpravili proti Gressoneyju, kjer prebiva nemška skupnost Walser in daje temu kraju prav poseben pečat. V tem kraju je grad, ki si ga je dala zgraditi v eklektičnem slogu prva italijanska kraljica Margherita; podrobno smo si ga ogledali in se sprehodili po gozdni poti, ki prav tako nosi ime po njej.

Polni krasnih vtisov smo sedli na avtobus in začeli pot proti domu, ki pa ni bila dolgočasna, saj smo postali med potovanjem prijateljska skupina. Skupina iz Veneta je pokazala zanimanje za naše kraje in se navdušila nad idejo, da bi se morda videli na Goriškem v novembru in tako bi tudi skupno praznovali 30. obletnico potovanj.

Mirjam iz Sovodenj je na začetku potovanja ponudila sladico in čudovite, doma pečene rogljičke ter jih lično pripravila za vsakega, Ljubica pa je poskrbela, da nam je bila pot domov krajša s pripravo žrebanja, ki je bilo zabavno in je istočasno pripomoglo, da smo nekaj nabrali za socialni namen.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme