Težko je otrokom dopovedati, da se moramo izogibati objemov

Piše: Katja Ferletič

POGOVOR / Irena Raseni, učiteljica v vrtcu

Učiteljica Irena Raseni je doma iz Gročane blizu Trsta. Od leta 2000 živi v Štandrežu, že veliko let pa poučuje v otroškem vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči. Irena je ljubeče skrbela tudi za moja malčka, ki sta zdaj že osnovnošolčka, prejšnji teden pa je z veseljem pristala na pogovor.

Koliko let že poučujete?

Poučujem že več kot trideset let. Najprej sem imela na Tržaškem krajše suplence, predvsem v vrtcih, kjer sem poučevala tudi versko vzgojo. Ko sem se poročila in se preselila na Goriško, sem še nekaj let imela suplence, približno dvanajst let pa sem v staležu in poučujem v sovodenjskem vrtcu.

Kako se je bistveno spremenilo poučevanje od vaših prvih let poklicne poti pa do današnjih dni?

Nekoč je bilo poučevanje v vrtcih bolj splošno, danes pa se pri načrtovanju letnih dejavnosti z večjo pozornostjo posvečamo otrokom, njihovim zanimanjem, temu, kar jim je pri srcu. Otroci so popolnoma v središču našega dela, danes skušamo vzgojitelji globje spoznati njihove osebnosti in se poglobiti v njihova čustva.

Kakšne značilnosti mora imeti dobra vzgojiteljica, ki se ukvarja s tako majhnimi otroki?

Ljubiti mora svoje delo in otroke. Na delovno mesto mora prihajati zadovoljna, kajti otroci nam dajejo ogromno. Bistvena je ljubezen, sledita ji strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje – izkazovanje srčnosti otrokom mora biti na prvem mestu. Od nekdaj sem se želela ukvarjati z otroki, še preden sem postala mama, materinstvo pa mi je verjetno omogočilo lažje dojemanje otrokovih potreb.

Ko bi se vrnili nazaj, bi spet izbrali ta poklic?

Nedvomno! V otroških letih sem sanjala, da bi postala policistka, a kmalu sem spoznala, da me delo z otroki najbolj veseli. Svojega poklica bi ne zamenjala z nobenim drugim in mlade nagovarjam, naj postanejo vzgojitelji, ker je naše delo zahtevno, a čudovito! Najbolj mi je všeč odnos, ki ga ustvarjam z otroki, njihova vedoželjnost, odkritosrčnost in pristnost. Povedo mi tisoč stvari in me o vsem sprašujejo, so spontani in radovedni. Rada bi, da bi vzgojitelji imeli možnost se ukvarjati z manjšimi skupinami otrok, tako bi se vsakemu otroku lažje posebej posvetili. Naši vrtci so heterogeni, imamo malčke, stare dve leti in pol, in večje otroke, ki imajo tudi več kot šest let – tudi le nekaj mesecev razlike pri otrocih pomeni veliko in v večjih skupinah je zato delo oteženo.

Katere varnostne ukrepe upoštevate, da preprečujete širjenje okužbe s koronavirusom?

Naš vrtec spada pod ravnateljstvo večstopenjske šole Doberdob in je najbolj številen vrtec – imamo 27 otrok. Da bi preprečevali širjenje okužbe, smo otroke razdelili v dve skupini; vsaki se posvečata po dve vzgojiteljici. Tudi prostore vrtca smo morali preurediti v dva “mehurčka”: jedilnico smo za dve ločeni skupini otrok pripravili v igralnici, na njenem mestu pa je letos še ena učilnica. V vsakem “mehurčku” je približno trinajst otrok, ki sledijo istemu učnemu načrtu, so pa ločeni od otrok druge skupine, s katerimi se ne srečujejo. S kolegicami opažam, da delo na ta način dobro poteka in se lahko posvečamo vsem otrokom, tistim, ki dobro obvladajo različne spretnosti, in tistim, ki imajo težave, tako dosegamo boljše rezultate. Vzgojiteljice in neučno osebje vedno nosimo maske in vizirje, ko smo otrokom zelo blizu. Otroci mask ne nosijo, skrbimo pa, da si ob prihodu v vrtec razkužijo roke z razkuževalnimi sredstvi in si jih tudi med dnevom večkrat umijejo z milom. Otroci vsak dan nosijo domov haljico, brisačo in slinček in jih naslednji dan prinesejo v vrtec čiste. Vsakemu smo pripravile osebno škatlo, v kateri hrani potrebščine in razne manipulativne predmete za razvijanje fine motorike. Na začetku šolskega leta smo odstranili vse igrače in blazine ter vse razkužili. Otrokom smo v začetku pustili le nekaj igrač, ki smo jih po vsaki uporabi razkužili, zdaj pa imamo na razpolago stroj za razkuževanje – delo postrežnikov je tako lažje in otrokom lahko nudimo več igrač in predmetov, s katerimi razvijajo svoje spretnosti.

Kako otrok preživlja dan v vašem vrtcu?

Od 7.30 do 8.30 prihajajo otroci v vrtec, postrežniki jih sprejmejo pri vratih, ker starši letos ne smejo vstopiti v prostore vrtca. Otroci se najprej prosto igrajo in vzgojiteljice se posvečamo posameznikom in njihovim “šibkim točkam”, nato si zapojemo “pesmico za pospravljanje” in učilnico pripravimo za nadaljnje delo. Zapojemo si tudi “pesmico za dobro jutro”, pozdravimo nov dan in pred malico se v skupinicah odpravimo v kopalnico, kjer se posvetimo osebni higieni. Po malici v vsakem “mehurčku” naredimo “jutranji krog”, določimo reditelja, pogledamo, kakšno je vreme, govorimo o dnevih v tednu, mesecih in letnih časih. Vrata med učilnicama tedaj odpremo, tako da postane to skupni trenutek, čeprav je med skupinama razdalja. Ta trenutek je zelo pomemben, ker spregovorimo tudi o svojih čustvih, o dobrem ali slabem počutju, v malčkih spodbujamo sočutje, gojimo prijateljske vezi in spoštovanje. Vrata se potem zaprejo in v vsakem “mehurčku” začnemo jutranjo dejavnost. Mali ustvarjajo, z večjimi pa se ukvarjamo tudi s “pregrafizmom” in pripravo na šolo. Letos veliko telovadimo po NTC metodi, z igro razvijamo otrokove sposobnosti, in večkrat zahajamo v naravo, tako da otroci že poznajo vsak sovodenjski kotiček, predvsem na poti od vrtca do reke Soče. Postali so zelo pridni in radi gredo na sprehod v naravo. Sledita umivanje rok in kosilo – v Sovodnjah imamo veliko srečo, ker nam naša kuharica Cristina vsak dan pripravlja okusno kosilo. Po njem gre veliko otrok domov, z ostalimi pa najprej beremo pravljice, nato imamo še druge dejavnosti. Če je lepo vreme, smo veliko na dvorišču, drugi odhod je med 15. in 15.30. Dan gre hitro mimo!

Predstavljam si, da je težko skrbeti za to, da otroci spoštujejo varnostna pravila … Katere so najhujše težave pri vsakodnevnem delu?

Otroke smo že ob začetku šolskega leta pripravile na novosti. Naučile smo jih kašljati in kihati v komolec ter si pogosto umivati ročice. Razložile smo jim pravila, ki so potrebna za dobro počutje vseh. Otroci so instinktivno nagnjeni k objemom, poljubom, fizičnemu izkazovanju čustev, vzgojiteljice pa se trudimo, da se takega obnašanja čim bolj izogibajo in si ne delijo potrebščin ter igrač. Težko je jih opozarjati, da si ne smejo izposojati potrebščin in igrač, ker smo jih do lani učile, da si jih morajo deliti, da je v vrtcu “vse od vseh”. Nekateri so pravila hitro sprejeli, za druge je še težko. K sreči nismo še imeli nobenega primera okužbe. Naši otroci so vsi zdravi in prisotni pri pouku, prav tako učno in neučno osebje.

Kako se odzivate na negativno vedenje otrok? Katere metode uporabljate za ohranjanje discipline?

Negativno vedenje pri otrocih skušamo najprej razumeti, vsakokrat poiščemo razloge zanj. Z otroki, ki se neprimerno ali nasilno obnašajo, se veliko pogovarjamo, skušamo se jim čim bolj približati in razumeti, kaj jih moti, zakaj se slabo počutijo. V kot ne pošiljamo nikogar! V priameru, da postane kakšna situacija neznosna, pospremimo otroka na stol pri mizi – tam se umiri in se z njim lahko pogovorimo. Tudi pri otrocih, ki se včasih negativno vedejo, moramo poiskati pozitivne lastnosti in jih ovrednotiti. Otroke moramo pohvaliti, ko naredijo kaj dobrega, in jih motivirati. Ni vedno lahko zadeti v bistvo problema, s pogovorom pa veliko dosežemo.

Kako se ukvarjate z otroki, ki imajo vedenjske ali kognitivne težave?

Idealnih skupin v vrtcu nimamo. Vsako leto je kakšen otrok bolj živahen ali tudi s kognitivnimi težavami. Vsem se skušamo približati in razumeti njihove težave, nudimo jim različne možnosti izražanja čustev, različne didaktične igre za premostitev težav, v hujših primerih pa svetujemo staršem, naj se obrnejo na strokovnjaka, zdravnika ali logopeda. V vrtcu skušamo težave premostiti, da se ne bi prenašale v osnovno šolo.

Ste mogoče razvili kakšen drugačen ali edinstven način pomoči pri učenju in razvoju različnih spretnosti?

Uporabljamo razne didaktične igre, ki spodbujajo otrokovo pozornost in koncentracijo. Za urjenje fine in drobne motorike smo se v prejšnjih letih posluževale tudi riža in moke, letos smo poskusile s koruzo. Iskreno smo hvaležni Paolu Pernarcichu iz Medje vasi in Lovrencu Persoglii iz Štmavra za koruzo, ki so nam jo darovali. Otroci so se zelo zabavali ob ličkanju. Dejavnostim za urjenje fine motorike in pincetnega prijema sta sledili likovno ustvarjanje s koruzo in štetje. Nastale so različne kompozicije in tudi sveti Miklavž. Za razvoj govorne spretnosti se veliko posvečamo posameznim črkam in njihovi izgovarjavi: s črko “rrrrr” vozimo avto po vsej učilnici! Strategij je veliko, vzgojiteljice pa se vsako leto izpopolnjujemo, obiskujemo strokovne tečaje (letos po spletu) tudi v sodelovanju s strokovnjaki iz Slovenije. Prisotnost na nekaterih tečajih je obvezna, druge pa si same izbiramo glede na lastna zanimanja in potrebe otrok.

Kako pa pomagate otrokom, ki prihajajo iz mešanih zakonov ali iz popolnoma italijanskega okolja?

Ko pridejo v naš vrtec otroci, ki slovenščine sploh ne poznajo, jim splošne podatke in navodila obrazložimo najprej v slovenščini, nato v italijanščini in spet v slovenščini. Veliko stvari jim razložimo tudi z gibi in mimiko ter skušamo vedno bolj opuščati italijanščino. Otroci počasi razumejo in se kmalu začnejo sporazumevati v našem jeziku. Pri vodenih dejavnostih lažje vplivamo na njihovo izražanje; zadeva postane težja, ko se otroci sami prosto igrajo: v teh trenutkih žal tudi slovenski otroci uporabljajo italijanščino, še posebno, če je v skupini otrok, ki slovenščine ne obvlada. Otroci, ki italijanščine ne poznajo, se prej sprijaznijo s tem jezikom kot pa otroci iz popolnoma italijanskega okolja s slovenščino.

Nove tehnologije nedvomno vplivajo tudi na način poučevanja, ki se spreminja. Se jih poslužujete tudi v sovodenjskem vrtcu?

V vrtcu se poslužujemo spleta, že tri leta smo vključeni v projekt Pomahajmo v svet. To je mednarodni projekt, v katerem bi se lahko povezali z vrtci po vsem svetu; da bi slišali lepo slovensko besedo, pa smo izbrali vrtce v Sloveniji. Letos bi se vsak naš “mehurček” lahko enkrat mesečno povezal s “svojim” slovenskim vrtcem, zaradi zaprtja vrtcev v Sloveniji pa je tudi to odpadlo. Ta projekt sloni na petih “prstih”, ki so: To sem jaz, Jaz in moja družina, Jaz in moj vrtec, Jaz in moje mesto in Jaz in moja država. Vsako temo v vrtcu razvijamo in izkušnje delimo s slovenskimi vrstniki. Lani smo jim predstavili tradicionalno italijansko jed in smo s pomočjo kuharice spekli pizzo. Otroci iz Slovenije so občudovali naše delo, preko spleta so vsi lepo interagirali. To je gotovo obogatitev za naš vrtec, prednost uporabe tehnologije. Naj dodam, da z otroki zadnjega letnika vrtca redno sodelujemo tudi s kulturnimi in športnimi društvi ter s sovodenjsko osnovno šolo – organiziramo obojestranske obiske, prikaze učne ure in skupno prireditev.

Kako so starši vključeni v izobraževalni in vzgojni proces? Kako poteka sodelovanje z njimi?

Že marca smo začeli sestanke na daljavo. Zahvaliti se moram staršem, predvsem predstavnicam staršev, ki so nam v tistih težkih trenutkih veliko pomagale. Še preden smo imeli na razpolago spletne učilnice, smo z njimi komunicirale po Whatsappu: pošiljale smo jim navodila za domače delo, vaje in pesmice. Na ramena staršev je padlo veliko breme, a priznati moram, da smo vzgojiteljice z njimi vedno zelo lepo sodelovale. Starši veliko prispevajo k delovanju vrtca tudi s finančnega vidika. Sami skrbijo za nabavo sestavin, s katerimi kuharica pripravlja kosila. Ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Martina vsako leto spečejo piškote in jih prodajajo domačinom, z izkupičkom pa vzgojiteljice nabavimo didaktične pripomočke in druge potrebne stvari. Tudi letos smo z njimi povezane na spletu in tako potekajo tudi individualni razgovori. Na začetku šolskega leta smo jim na spletu predstavile letni program dejavnosti. Pripravile smo tudi krajši predstavitveni videoposnetek za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v naš vrtec.

Letos gotovo ne boste priredili božične predstave. Kako se pripravljate na Božič?

Prireditve in druženje so prepovedani. Ne hodimo več v knjižnico, ne hodimo v gledališče, žal so naše dejavnosti omejene, zato tudi tradicionalne božične prireditve ne bo. Odločile smo se, da bomo otroke v vrtcu snemale ter sestavile kratek video, ki ga bomo naložile v spletno učilnico, “classroom”, našega vrtca. Otroke redno snemamo in posnetke petja, sprehodov, praznovanj rojstnih dnevov enkrat mesečno objavljamo v “classroomu”. Starši lahko vidijo, kaj se v vrtcu dogaja, in ker letos ne smejo v vrtec, smo jaslice pripravile v zunanjosti. Kljub koronavirusu je pri nas veliko božičnega vzdušja, otroci nam pripovedujejo, kako doma pripravljajo jaslice in kako posebno je bilo letošnje pričakovanje sv. Miklavža.

Vam je sv. Miklavž kaj prinesel v vrtec?

Miklavž ni prišel osebno na obisk, kot je počenjal prejšnja leta, vsakemu otroku pa je v vrtcu pustil darilo: nekaj didaktičnih pripomočkov in seveda čokolado.

To pomeni, da so malčki in vzgojiteljice v sovodenjskem vrtcu zelo pridni …

Vse nas je obdaril, tudi tiste, ki niso bili zelo pridni – rekel je, da se bodo pa v prihodnje bolj potrudili. Miklavž je dober svetnik!

Hvala za pogovor, draga učiteljica!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme