Talijin hram je za vedno zapustil režiser Primož Bebler

Prav v noči po premieri drame Srečanje v SNG Nova Gorica – njegovem zadnjem režijskem naporu – je za vedno zapustil gledališko prizorišče režiser Primož Bebler, ki je klonil pred kruto boleznijo. Tistim, ki smo ga poznali kot obiskovalci gledališč, bo ostal v spominu kot uglajen, fin, olikan človek, ki je ob srečanju imel zmeraj nasmeh na ustnicah, prijazen pozdrav in topel stisk roke. Bil je odprtega duha, svetovljan, saj tudi ni moglo biti drugače, ker je že kot otrok spoznal razne konce sveta. Rodil se je namreč v New Yorku l. 1951, saj je bil njegov oče diplomat in družina se je pač selila z njim. Osnovno šolo je obiskoval v Parizu, nato v Beogradu, kasneje pa ameriško šolo v Džakarti. V daljni Indoneziji, ob spoznavanju likov iz Mahabharate pa lutk, senc …, je tako vzljubil gledališče, da je izbral študij gledališke režije na Fakulteti dramskih umetnosti beograjske univerze in ga končal l. 1976 z uprizoritvijo Čudeža v Šarganu Ljubomirja Simovića v Gledališču Kruševac. Isto delo je v maju l. 2009 pod njegovo režijo zaživelo v SNG Nova Gorica, ko se je iztekala njegova zadolžitev umetniškega vodenja novogoriškega gledališča, ki se je začela l. 1998, ko se je imenovalo še Primorsko dramsko gledališče; prav med njegovim umetniškim vodenjem je l. 2004 dobilo status narodnega gledališča. Z njegovim vodstvom se je za to gledališče začelo neko novo raziskovalno obdobje z drznejšimi umetniškimi usmeritvami, ob izbiri domačih in tujih režiserjev z različnimi estetskimi vizijami, ki so pomlajenemu igralskemu ansamblu prinesle prevetritev in cel kup priznanj in nagrad na raznih mednarodnih festivalih – pomislimo le na predstavo Konec igre S. Becketta l. 1999 (režija Vito Taufer), ki je na Hrvaškem festivalu malih odrov na Reki isto leto prejela tri nagrade (za režijo, za glavno in epizodno vlogo), na Borštnikovem srečanju pa je bila proglašena za najboljšo predstavo v celoti, prejela je še nagrado za režijo in za igro; velik uspeh je doživela tudi predstava Čakajoč Godota S. Becketta v Tauferjevi režiji, ki je obredla vrsto festivalov in naštela kar nekaj nagrad). Med njegovim mandatom je bilo postavljeno na oder poetično delo Cirila Kosmača – Srečka Fišerja Tistega lepega dne, ki je doživelo cel kup ponovitev, tudi na prostem, npr. na solkanskem trgu pred cerkvijo l. 2001, in prodrlo v srca najširšega kroga občinstva. V tistih letih je novogoriško gledališče bilo na številnih gostovanjih v tujini, postalo je član Evropske gledališke konvencije. L. 2004, ob vstopu Slovenije v EU, je bil v SNG Nova Gorica zelo odmeven Mejnifest, ki so se ga udeležila gledališča iz 16 držav. Bebler si je zelo želel, da bi SNG Nova Gorica dobilo prepotrebni mali oder. Tako si je v pododrju zamislil Gledališče v Kotu, kjer je bilo nekaj izvirnih in pronicljivih komornih predstav. Preden je prinesel nov ustvarjalni zanos v Novo Gorico, je bil Bebler l. 1979 upravnik Narodnega gledališča Nepsinhaz Subotica in tudi direktor tamkajšnje Drame in režiser. L. 1982 je v Beogradu s prijatelji ustanovil zasebno gledališče Avtorska delavnica Razkorak. L. 1984 je postal upravnik in umetniški vodja beograjskega lutkovnega gledališča Duško Radović. Ko se je l. 1992 preselil v Slovenijo, je najprej sodeloval na Radiu Slovenija, nato pa je med l. 1994 -1997 umetniško usmerjal Slovensko ljudsko gledališče Celje, v katerem je zasnoval Oder pod odrom in celjski ansambel pripeljal do Borštnikove nagrade. Po izteku mandata v novogoriškem gledališču (l. 2009) je bil dve leti umetniški vodja v SSG Trst, v katerem mu je kljub hudi finančni krizi uspelo v dvanajstih mesecih postaviti na oder deset premiernih uprizoritev in privabiti v to gledališče mednarodno uveljavljene režiserje. V repertoar je vključil taka dela, ki so ponujala ustvarjalne izzive, zanimive za rast igralskega ansambla, žal pa niso v gledališče privabila širše publike. Nekatere predstave so našle pot do festivalov, npr. Zlati zmaj je bil uvrščen v tekmovalni del Borštnikovega sečanja l. 2011, Uh, ljubezen pa je gostovala na mednarodnem festivalu MESS v Sarajevu l. 2010.
Primož Bebler je bil tudi ustanovitelj Primorskega poletnega festivala, l. 1984, l. 1997 je postal njegov izvršni producent in l. 1998 je prevzel njegovo vodstvo. Zelo aktiven je bil na mednarodnem področju, med l. 2004-2009 je bil član Upravnega odbora mednarodne gledališke zveze Evropska gledališka konvencija, l. 2008 član strokovne žirije novosadskega festivala Sterijevo pozorje, l. 2009 selektor mednarodnega gledališkega festivala NETA (New European Theater Action; Koper, Nova Gorica, Trst).
Kamorkoli je prišel za umetniškega vodjo, je Primož Bebler vnesel nekaj novega, tudi izzivalnega, da bi razgibal gledališko ustvarjanje zaupane mu gledališke hiše, in si prizadeval, da bi si le-ta izborila svoje mesto širše, tudi na mednarodnem prizorišču. Ogibal se je komercialnih predstav s cenenim odzivom publike, raje je izbiral take tekste, pri katerih se je gledalec moral zamisliti in poglobiti vanje ter se spopasti z večkrat provokativnimi vsebinami. Pri tem je sicer pogosto naletel na odklon širšega občinstva s posledičnim osipom abonentov.
Vsekakor bo Primož Bebler s svojo sedemintrideset let dolgo ustvarjalno potjo ostal v svetlem spominu pri tistih gledaliških ustvarjalcih in gledalcih, ki so z zanimanjem spremljali in sprejemali njegove estetske izbire, čeprav so bili včasih do njih tudi kritični.
Tudi v našem tedniku bo pogovor z njim, objavljen 22. julija l. 2004, ko je bil na višku svoje umetniške poti v SNG Nova Gorica, ostal trajno v spominu kot drobcen kamenček v pisanem mozaiku kulturnih prispevkov Novega glasa.
Iva Koršič

Smrt v gledaliških vrstah

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme