Tako ne gre! Kaj muči šolske organe v Nemčiji

Iz nemškega sveta

“V svetu, ki se sooča z vse bolj zapletenimi družbenimi, okoljskimi in gospodarskimi izzivi, je čas, da se vprašamo o vlogi jezika v prvem razredu osnovne šole,” menijo na šolskem ministrstvu (Bildungsministerium) v Nemčiji. Dejstvo je namreč, da v nekaterih razredih osnovne šole otroci sploh ne poznajo nemščine in zato mora vsaj četrtina razreda ponavljati prvi in celo drugi razred. Starši, ki so se rodili v vzhodnih državah, veliko jih je prišlo iz Bolgarije, Turčije, tudi Sirije, se pogovarjajo doma le v svojem maternem jeziku, tako da otroci nimajo priložnosti, razen v šoli, slišati nemške besede. Brez večje jezikovne podpore bodo otroci naslednje leto verjetno podobno ponavljali. Vendar kaže, da to ni edina težava, ki ovira didaktično delo v prvih razredih. Mnogi otroci so nezaupljivi do šolskih ustanov, zjutraj prihajajo v šolo lačni in brez zajtrka, kar kaže na obubožano domače okolje: starši se sicer zavedajo težav, a od svojih otrok malo zahtevajo, nimajo veliko stikov z njimi, jih ne spodbujajo in jim primanjkuje denarja. “Tako ne more iti naprej. Kaj in kako ukreniti?” – se sprašujejo učitelji. Projekt so financirali na nenavaden način. Šolski organi so zbrali denar pri mednarodnih tvrdkah, kot je kemična družba BASF. Želeli so se zoperstaviti pomanjkljivostim prvošolcev in si zamislili nov projekt. “Kot v letalu obstajajo potniki, ki potrebujejo posebne storitve, tako mora biti v razredu,” so povedali učitelji. S projektom First Class so učitelji-študentje prvih šest tednov podpirali prvošolce in jim sledili. Podpora je bila na treh glavnih področjih: spodbujanje jezikovnih spretnosti, osnovnih matematičnih spretnosti in fine motorike. Tretjina učencev prvega razreda je obiskovala deseturni intenzivni jezikovni tečaj in bila prisotna v razredu le pri predmetih, kot so šport, glasba in verouk. Poleg tega so morali starši podpisati pogodbo o izobraževanju, v kateri je določeno, kaj in kako bodo prispevali, da bodo pomagali otrokom napredovati. “Kaže pa, da podpora ni prinesla zaželenih rezultatov, zato bomo morali v bodoče razmisliti o novem in drugačnem šolskem sistemu,” ugotavljajo na ministrstvu za izobraževanje.