Taki smo

Taki smo (46)

Taki smo (46)

Piše Katja Ferletič / Od volkodlakov do astro turizma

V noči med 27. in 28. julijem se ne smete zapreti v hišo, saj se bo na nebu prikazal eden izmed najbolj očarljivih naravnih pojavov: najdaljši lunin mrk v tem stoletju. Celotna faza bo trajala celo 103 minute, približno 40 minut več od povprečja. Mrk bo trajal tako dolgo, ker bo tokrat Luna na največji razdalji od Zemlje in bo torej potrebovala več časa, da bo nadaljevala pot po svoji orbiti. Lunin mrk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni črti in je Zemlja na sredini. Ko se to zgodi, se od Lune svetloba ne more odbijati, saj je v senci Zemlje in jo torej vidimo deloma ali popolnoma zakrito. V Italiji se bo mrk pričel okoli 21.30, približno ob 22.20 pa bo popoln. V nebo moramo pogledati v smeri jugo-vzhoda, ni pa pomembno, ali se nahajamo pri morju ali v hribih, bistveno je, da ne izberemo preveč osvetljenega kraja.
Luna je eno od nebesnih teles, katerega skrivnostni čar je od nekdaj zelo vplival na ljudsko domišljijo, vzbujal strah, predsodke, navdihnil nastanek mitov in legend. Ljudska tradicija pripisuje Luni in njenim spremembam najrazličnejše vplive na človeka, živali in naravo. Zemljin satelit naj bi vplival na žensko plodnost, na nosečnost, na datum poroda, na rast nohtov in las, celo epileptični napadi in povečanje števila samomorov naj bi bili povezani s spremembami tega nebesnega telesa. Tudi kmetje že od nekdaj upoštevajo Lunine faze pri izbiri najprimernejšega trenutka za vsako delo na njivi in vrtu. V mitoloških zgodbah pride vedno do izraza večnost Lune, ki se ponovno prikaže vsak mesec, potem ko trenutno izgine – je simbol ponovnega rojstva, obnavljanja, zmage nad smrtjo. Antična ljudstva so imela številne mite in zgodbe, vezane na Luno in še posebno na izredno redke, nenavadne dogodke, kot je Lunin mrk, ki si jih niso znala razlagati. Vedeževalci in astrologi so ga interpretirali kot dokaz jeze bogov, boja med nepoznanimi silami na nebesnem svodu, kot grozljiv dogodek, ki prinaša nesrečo kraljem, cesarjem, vojščakom in navadnemu ljudstvu. Že Asirci in Babilonci so opazovali Lunine mrke in njihovi znanstveniki so jih znali napovedovati. Preučevali so jih tudi stari Egipčani in ljudstva, ki so živela na področju Kitajske že 2000 let pr. Kr.. Strokovnjaki antične populacije Majev, ki so razvili poglobljeno astronomsko znanje, so celo izdelali tabele za napovedovanje Sončnega in Luninega mrka. Nedvomno ima Luna zelo pomembno mesto v zgodovini vseh človeških kultur, zato ni presenetljivo, da je tudi vir mnogih mitov, od volkodlakov do norih “lunatičnih” ljudi, do drugih mitov o plodnosti ali skrivnostnih luninih energijah. Vikingi so bili prepričani, da Luno na nebu vedno zasleduje volk Hati: ko jo ulovi in požre, Luna izgine in pride do mrka. Da bi volka prestrašili, so ljudje med mrkom ropotali z lonci in orodjem in upali, da se Luna vrne na nebo. Za Perzijce je predstavljal Lunin mrk božjo kazen za vse ljudi, ki so naredili ali so nameravali narediti kaj zlobnega: bogovi so Luno (ali Sonce) zaprli v posebno cev in pustili ljudi v temi v družbi vseh najhujših mor in strahov. V srednjem veku so kmetje verjeli, da mrk povzročajo čarovnice, ki s posebnimi besedami Luno hipnotizirajo in prisilijo, da se približa Zemlji. Z Luninega površja tako lahko vzamejo drobne rosne kaplje, s katerimi nato pripravljajo čarobne napoje in s temi nadzorujejo ljudi. Da bi Luna med mrkom ne slišala čarobnih besed in se ne približala Zemlji, so kmetje tekli čez polja, delali peklenski hrup, zvonili s kravjimi zvonci, ropotali z bakrenimi in bronastimi ploščami, tolkli na nakovala in kričali kot nori. Z Luninim mrkom je povezana tudi zanimiva zgodba o Krištofu Kolumbu, ki baje, da se je leta 1503, med svojim četrtim potovanjem v Ameriko, ustavil na obali Jamajke, v zalivu Santa Gloria, kjer je moral popraviti škodo na svojih ladjah. Posadki je zmanjkalo hrane, vendar krajevni prebivalci je niso nameravali nuditi. Tedaj se je Kolumb hotel srečati s krajevnimi voditelji. Izbral je večer, ko je vedel, da bo Lunin mrk, in voditeljem povedal, da, če jim ne bodo dali hrane, bodo bogovi tako užaljeni, da jim bodo vzeli Luno. Med mrkom so se ljudje tako prestrašili, da so Kolumbove ladje oskrbeli s hrano.
Vse te legende temeljijo na prepričanju, da ima Luna velik učinek na ljudi, živali in rastline. V mnogih kulturah so ljudje še danes prepričani, da Lunin ali Sončni mrk škodujeta nosečim ženskam in otrokom: v Indiji ponekod verjamejo, da bodo imeli dojenčki, rojeni med mrkom, grde madeže na koži, razcepljene ustnice ali celo da se bodo rodili slepi. Da se pred tem branijo, se med mrkom ne prehranjujejo, celo odvržejo vso hrano, ki je niso prej porabili, saj so prepričani, da je strupena in nečista. Veliko ljudi misli, da lahko Luna celo vpliva na učinkovitost kirurških posegov in na obnašanje ljudi. Vse raziskave, pri katerih znanstveniki primerjajo Lunine faze s številom rojstev, srčnih napadov, smrti, samomorov, nasilnih dogodkov, sprejemov v psihiatričnih bolnišnicah, napadov epilepsije in mnogih drugih stvari, pa dokazujejo, da ni med temi pojavi in Luno nobene resnične zveze.
Čeprav ne verjamemo v skrivnostno energijo Lune, moramo vsekakor priznati, da postaja Astro turizem v zadnjih letih pomembna tržna niša mnogih dežel, ki se ponašajo z neokrnjenim pogledom v vesolje. Tako za letošnji Lunin mrk lahko na spletnem portalu Airbnb celo rezerviramo posebno doživetje v Gran Telescopio Canarias na kanarskem otoku La Palma. Tam, če bomo med šestimi srečneži, si bomo lahko zelo od blizu ogledali vesoljski pojav, izkupiček od prodanih vstopnic pa bo šel organizaciji Wwf Spain. Izredno dolg Lunin mrk bo viden v Evropi, Aziji, Avstraliji, na Antarktiki, v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Južni Ameriki, na Atlantskem in Tihem oceanu; vsekakor, če ga bomo 27. julija zamudili, lahko počakamo na naslednjega, ki bo baje leta 2100.

21.07.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!