Take pravljice še niste doživeli!
Navdušeno ploskanje gledalcev, ki so v soboto, 4. novembra 2017, napolnili župnijsko dvorano Anton Gregorčič v Štandrežu, kar ni hotelo ponehati ob koncu predstave Ogledalo, povej… , ki so jo premierno uprizorili igralci Mladinskega dramskega odseka PD Štandrež. To je bil najlepši dokaz, da so mladi nastopajoči zelo dobro opravili svoje delo in da se je njihov trud imenitno “obrestoval”. Po lanskoletni uspešni gledališki izkušnji ob odrski postavitvi Butalcev v režiji, žal, prezgodaj preminulega režiserja Emila Aberška, so se v letošnji sezoni vneto podali v novo odrsko pustolovščino s svojo zavzeto mentorico in tokrat tudi režiserko Danielo Puja, ki jo vsi dobro poznamo kot dolgoletno, zelo dejavno članico dramskega odseka PD Štandrež in zavzeto oblikovalko gledališkega dela z otroki in mladimi. Njej je ob postavitvi s strokovnimi nasveti pomagala Maja Nemec, članica igralskega ansambla SNG Nova Gorica, ki je bila zelo vesela, da je lahko sodelovala s Pujevo in mladimi štandreškimi ljubiteljskimi zagnanci. Za svoje “varovance” je Puja ob pomoči Božidarja Tabaja, gotovo najboljšega ljubiteljskega igralca pri nas v zamejstvu, izbrala tekst, Ogledalo, povej… , ki ga mladi hitro osvojijo, ker je sodoben in zabaven. Pred leti ga je po znani pravljici bratov Grimm Sneguljčica spisal Stefano Job, ki je poučeval glasbeno vzgojo na nižji srednji šoli v Doberdobu. Za štandreško mladinsko skupino je besedilo priredila Daniela Puja. Tu pa tam je kaj spremenila, črtala nekatere vloge in predvsem postavila pravljično dogajanje v štandreško okolje, v zaselek Jeremitišče, kar ustvarja prijetno domače ozračje. Besedilo z več kot kapljico ironije in satire obarva in v parodičnem tonu predstavlja pravljično vsebino, v kateri poleg klasičnih junakov iz te pravljice najdemo še druge znane filmske protagoniste, kot Jamesa Bonda, ki tu šaljivo postane Jože Blond, Frankensteina in še marsikaterega drugega. Igralci ga podajajo v glavnem v knjižnem jeziku. Vanj pa se kot barviti utrinki vrinjajo tudi narečni odtenki oz. nekatere “popačenke”, ki poudarjajo komičnost celote. Vse je namreč predstavljeno zelo duhovito in v šegavem tonu. Ironične puščice so naperjene v človeške slabosti, ki kar mrgolijo npr. v kraljici, ki je zlobna, izredno nečimrna in želi biti najlepša, v vase zagledanem princu, ki je prepričan, da je pravi “latin lover”. Ima se za princa “doc”: ime mu je Brad Špric, doma pa je seveda iz Števerjana in osvaja dekleta kot za stavo. Hudobna kraljica namesto pravljičnemu lovcu naroči Jožetu Blondu, detektivu 007, naj umori njeno tekmico Sneguljčico! Tudi palčki so humorno orisani, saj niso rudarji, ampak profesorji. V šoli se trudijo in dajajo “pikone” (negativne ocene) levo in desno. Iz njihovih posrečeno izmišljenih imen se jasno izrisuje predmet, ki ga poučujejo: Carducciolo, Prešernolo, Jurij Kekolo… Iz vsega teksta, ki je napisan zelo domiselno, veje parodični vetrič in nekateri liki imajo že grotesken nadih. Predstava je pravzaprav igra v igri oz. “film v filmu”: domišljavi režiser Alberto Sordino snema namreč to prečudno pravljico, v katero se vriva npr. tudi Pepelka, ki želi prevzeti princa Sneguljčici, ker je prepričana, da je njen. V resnici pa je sama zgrešila filmsko prizorišče! Zelo simpatično je tudi ogledalo (posrečena kombinacija scenskega elementa in igralca), ki se naveliča poveličevati Kraljico in sploh nastopati v tem filmu.
V približno petinštiridesetminutni predstavi se prizori vrstijo v hitrem, živahnem tempu. Iz igre nastopajočih, ki so se doživeto vživeli v dobro dodeljene like in jih prijetno komično obarvali, je bilo vidno, da se ob igranju tudi sami zabavajo in to svoje razpoloženje prenašajo na občinstvo. Le-to pa se je večkrat odzivalo s smehom in spontanim ploskanjem. Ob ponovitvah se bodo zabrisali še kakšni jezikovni spodrsljaji, ki jih je uho zaznalo na premierni uprizoritvi, pri kateri pa je bilo čutiti tisto vedro navdušenje in ustvarjalni zagon, s katerima so se mladi prepustili tej novi gledališki dogodivščini, ki jim bo gotovo prinesla veliko zadoščenja. Na odru so se tudi v več vlogah sukali Ester Sclauzero – Kraljica, Camilla Komic – Sneguljčica, Lara Proderutti – Pepelka, Erik Lutman – Ogledalo in Prešernolo, Lorenzo Marussi – Pierre, Frankenstein, Svetkarlo, Piero Grauner – Princ, Alberto Medeot – Režiser in Juri Kekolo, Janoš Coglot – Snemalec in Silvanolo, Nicola Grauner – Killer in Meuccio, Cristjan Zei – Carducciolo, Alex Devetak – Bertolo. Glasbo, odbrano iz znanih filmov, začenši seveda s tisto iz filma Sneguljčica Walta Disneyja, in luči je upravljal Simon Florenin. Za stilne kostume Kraljice, Sneguljčice, Pepelke in Princa, ki se zabavno “bijejo” z nekaterimi sodobnimi rekviziti, in ostalih likov je poskrbela Nevenka Tomašević, vodja šiviljske delavnice v SNG Nova Gorica. Linearne scenske elemente, ki nazorno uokvirjajo dogajanje v grajskem poslopju in na domu palčkov, sta kot vselej izdelala odrska mojstra Joško in Franko Kogoj.
Prva ponovitev “pravljice” Ogledalo, povej… je bila v nedeljo, 5. novembra 2017, kot nagradna predstava za abonente Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2017, ki so uživali ob sproščeni in prepričljivi igri mladih igralcev, katerim želimo še veliko odrskih užitkov in zadoščenj.
Iva Koršič
Piše: Iva Koršič / PD Štandrež: Mladinski dramski odsek, “Ogledalo, povej ...”
