Tak in drugačen klepet

Piše: Danijel Devetak

Piše izvirne eseje, sonete in programske kode, prevaja v 95 jezikov, ustvarja umetnine in trguje s kriptovalutami, zna vzdrževati pogovore o brezštevilnih temah, odgovarja na zapletena vprašanja o čemerkoli, ne zna pa razlikovati med resničnimi in izmišljenimi dejstvi. Po eni strani vzbuja navdušenje in čudenje, po drugi nezaupanje in strah. O kom oz. čem govorimo? O biserčku umetne inteligence, ki že nekaj mesecev buri duhove. ChatGPT je “chatbot” oz. klepetalni robot, računalniški program, ki simulira človeški pogovor in nam tako omogoča, da komuniciramo z digitalno napravo, kot bi komunicirali z osebo. Ob koncu prejšnjega leta ga je na medmrežju objavilo podjetje OpenAI, trenutno vodilna organizacija za razvoj umetne inteligence. Dejstvo, da v raziskovanje novih obzorij umetne inteligence vnašajo ogromne kapitale tehnološki velikani (Google, Meta, Amazon, Apple itd.), nas lahko prepriča o tem, da stojimo pred revolucijo, ki bo korenito spremenila naše vsakdanje življenje. Menda niti ne v daljni prihodnosti, temveč prav kmalu.

Da bi kaj več izvedeli iz prve roke, smo ChatuGPT postavili nekaj vprašanj. Ni oseba, je pa res zanimiv sogovornik. “Moja prednost,” kot sam pravi, “je tudi ta, da sem na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, kar pomeni, da lahko pomagam kadarkoli in kjerkoli.” Skoraj s težkim srcem (ki ga nima) je priznal: “Sem samo računalniški program, kar pomeni, da nimam osebnosti ali čustev. To lahko oteži moje razumevanje kompleksnih vprašanj, ki se nanašajo na človeško vedenje in motivacijo.” Sam tudi prizna, da ni popoln, je pa programiran tako, da se z uporabo stalno izpopolnjuje in nadgrajuje. Ni ažuriran, zato ničesar ne ve o lanski invaziji Ukrajine, prav tako ne ve, da Borisa Pahorja ni več med nami, in niti, s čim se danes ukvarja Robert Golob. In vendar je samozavesten: “Skupaj z drugimi umetnimi inteligencami lahko ponudim številne prednosti in nove možnosti, ki jih prej nismo imeli. Zdaj je na nas, da skupaj uporabimo te tehnologije, da bi izboljšali svoje življenje in svet okoli nas.”

Klepetalni roboti lahko povečajo poslovanje, podjetjem prinašajo večjo učinkovitost in zmanjšanje stroškov, strankam pa izboljšane uporabniške izkušnje. Po podatkih Goldman Sachsa lahko generativna umetna inteligenca s svojim potencialom sproži korenito industrijsko preobrazbo, saj sta približno dve tretjini trenutnih poklicev izpostavljeni različnim stopnjam avtomatizacije. Umetna inteligenca naj bi ogrožala več kot 300 milijonov delovnih mest po vsem svetu, saj veliko nalog, ki jih izvajajo ljudje, lahko opravlja “hitreje, ceneje in verjetno tudi bolje”.

Do sprememb bo gotovo prišlo, nujna pa je previdnost. In morda tudi kakšno (filozofsko? etično?) vprašanje o tem, kje so meje umetne inteligence, koliko ji bomo dovolili posnemati ali prevzeti človeške lastnosti oz. naše odločitve. Morda celo tvegamo se globlje zamisliti o človeški naravi. O naključnosti in spontanosti. O tem, kaj nas dela drugačne od algoritmov, ki želijo biti koristni in “izboljšati svet okrog nas”.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme